OMILITEV VEČ-TOČKOVNIH POVEZAV V MODALNEM PODSTRUKTURIRANJU Z UPORABO RAZCEPA SINGULARNE VREDNOSTI

datum: 21.06.2021

kategorija: Sporočila za javnost

 

ČEPON1

Raziskovalci Fakultete za strojništvo so na področju dinamičnega podstrukturiranja predstavili nov pristop k obravnavi več-točkovnih povezav med komponentami sestava. Vsakršne majhne nekonsistentnosti v (izmerjenem) vedenju točk na povezovalnem območju lahko vodijo do nepravilne napovedi dinamike sklopljenega sistema. Rešitev na tem področju predstavljajo metode omilitve povezovalnih enačb, ki temeljijo na uporabi modalne baze ene izmed podstruktur in ne zagotavljajo konsistentnih rezultatov. Kot alternativo so predstavili nov pristop, pri katerem na identificiranem gibanju povezovalnega območja dveh podstruktur izvedejo razcep singularnih vrednosti. Slednji omogoča prepoznavo dominantnih prispevkov in konsistentno generacijo vektorske baze za omilitev povezovalnih enačb. Predstavljena metoda je bila objavljena v eni izmed vodilnih znanstvenih revij na področju mehanskih sistemov ter procesiranja signalov Mechanical Systems and Signal Processing (IF=6.471).

ČEPON2

Na področju dinamičnega podstrukturiranja v modalni domeni  obravnava več-točkovnih povezav med komponentami predstavlja pomemben problem, še posebej ko so v postopek vključeni eksperimentalno pridobljeni dinamski modeli. Uveljavljene rešitve temeljijo na postopku omilitve povezovalnih enačb, pri katerem se odziv fizikalnih prostostnih stopenj projicira na modalno bazo ene izmed dveh podstruktur, ki tvorita skupni kontakt. Izkaže se, da izbira izvora in dimenzije omilitvene baze lahko znatno vpliva na konsistentnost napovedi sklopljenega odziva. Kot alternativa je bila predstavljena nova metodologija, ki omogoča generacijo omilitvene baze na osnovi odziva povezovalnega območja obeh podstruktur. Postopek temelji na razcepu singularne vrednosti sestavljenih modalnih baz. Na osnovi  amplitud singularnih vrednosti se oceni število dominantnih prispevkov k vedenju povezovalnega območja, pripadajoči levi singularni vektorji pa predstavljajo ortonormalno bazo za postopek omilitve povezovalnih enačb. Primerjava predlagane metodologije z uveljavljenimi rešitvami na štirih praktičnih primerih je pokazala povečanje konsistentnosti postopka podstrukturiranja.

Povezava do prispevka: https://doi.org/10.1016/j.ymssp.2021.108109

nazaj na seznam