Evolventne zobniške dvojice: slovenski strokovni izrazi z ustrezniki v angleščini (po standardih ISO) in nemščini (po standardih DIN) ter definicijami

Jože Puhar
2000
IV, 78 str.
ISBN 961-6238-31-0

Študentje in zaposleni na FS: 5,00 €
Zunanji kupci: 7,00 €
AKCIJA: 2,00 €

 

 

 

Spremna beseda

Nastanka zobnikov - žal- ni mogoče natančno pojasniti. Zobni k vsekakor ni mogel nastati po navdihu. Zanj tudi ni nobene miselne rešitve, kakršno imamo pri tehničnih izumih. Je pač nastal iz potrebe (dviganje bremen, uporaba človekove energije, uporaba vodne energije ipd.), torej je fenomen v naši kulturi, kakor sta fenomen kolo in vrtilno gibanje (vrtenje).

Pisati novo knjigo o ozobju se zdi, zaradi dokaj dobro vpeljanih standardov, na videz nepotrebno. Vendar je poskus s pričujočim načinom, da se upoštevajo nove računske metode, ki niso zajete v standardih, opravičljiv. Opozoriti je namreč treba na številne povezave med znanimi in manj znanimi izvedbami ozobij.

V tehniki ozobja pogosto dobijo posamezne veličine številne označbe, kar lahko uporabnike bega. Ustrezni izrazi so sicer bistvena pomoč za razumevanje, če se dosledno uporabljajo. Na žalost je v standardu ISO 1122/1 (1983), pa tudi v standardu DIN 3960 (1978), poleg številnih izboljšav prejšnjih izdaj tudi nekaj - po mojem mnenju - slabih dogovorov. Nerazumljivo je, da je v standardu ISO 1122/1 (1983) koeficient premika profila x poimenovan addendum modification coefficient, v standardu ISO 701 (1998) in ISO TR 10064-2 (1996) pa profile shift coefficient. Za pravilnost enega ali drugega izraza pa se avtor te knjige ne čuti pristojnega.

V primeri s standardom DIN 3960 (1970) imata standard ISO 286-1 (1988) in njegov nemški prevod DIN ISO 286, 1. del, (1990), marsikatero označbo bistveno drugačno od doslej običajne in veljavne. Medtem ko je v standardu DIN ISO 286, 1. del, (1990), zgornji odstopek označen z es (Es) iz fr. ecari superieur in spodnji odstopek z ei (Ei) iz fr. ecari inferieur, navaja standard DIN 3960 (1970) za odstopek A iz nem. Abmaβ z ustreznima indeksoma. Kot avtor sem se v takem primeru odločil za veljavni osnovni standard, računajoč, da bodo v pozneje izdanih standardih stare označbe uskladili z osnovnimi. Tu velja opozoriti še na napačno poimenovanje pojma merilna napaka (dobesedna prevedenka iz nem. Meβfehler). Napaka je nekaj slabega in kot poimenovanje izraža odklonilno stališče. Zato samo meritveni pogrešek. Nemci so - da bi se izognili neprimernemu izrazu napaka - uvedli v svoje standarde DIN izraz odstopek (nem. Abweichung), kar je sprejemljivo tudi za nas, npr. odstopek krožnega teka, po DIN Rundlaufabweichung, prej Rundlauffehler.

Naj spoznanja in izkušnje, ki temeljijo na dolgoletni dejavnosti v industriji (skoraj četrt stoletja), ter raziskovanja in poučevanja na fakulteti (za strojništvo v Ljubljani) rabijo za boljše razumevanje in obvladovanje že uveljavljene (vsakdanje) tehnike ozobja in za lažjo uporabo nove.

Če se pojavi tehnični problem, pri katerem je nujno treba uporabiti zobnike, ali pa problem, pri katerem zobniki pomenijo elegantno rešitev, tedaj naj si bralec pomaga z nasveti in opozorili. Zato je v knjigi obilo nazornih slik in preglednih posameznih osnov za evolventno ozobje. Te ne samo omogočajo razumevanje povezav ozobja, izračunov geometričnih podatkov, ampak dajejo tudi približno oceno o vrednosti toleranc ozobja. Posebna vrednost so v preglednicah ponazoritve, ki poleg informativne sistematike zmeraj upoštevajo mejna območja običajnih tehnik ozobja.

Ker so v knjigi obravnavani samo splošni pogoji konstruiranja zobnikov, ne pa tudi zobniško tehnični, je knjiga primerna za tehniške šole in visoke šole, prav tako pa lahko hitro poiščemo razlago o konstruiranju prenosnikov v praksi. Ustreženo je tudi zahtevi po razumevanju povezav prenosnikov, predvsem pa knjiga usmerja bralca pri odločanju za nadaljnje rešitve v obratih.

Napotki omogočajo zasnove zobniških dvojic v vseh bistvenih točkah. Označbe in enačbe so navedene po veljavnih standardih ISO in DIN, da ne bi nastale dodatne težave.

Vsega o valjastih zobnikih v tej knjigi, razumljivo, ni bilo mogoče zajeti. Po drugi strani pa utegne biti snov komu prezahtevna, saj delo obravnava v glavnem pojme, ki se jim večina strokovnjakov ogiba.

V prihodnje bo treba obdelati še stožčaste in hiperboloidne zobniške dvojice.

Recenzentoma, dr. Jožetu Hlebanji, zasl. prof. na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, in dr. Adolfu Šostarju, red. prof. na Fakulteti za strojništvo v Mariboru, se zahvaljujem za ljubeznivost pri prebiranju besedila in za nasvete, ki sem jih upošteval.

Posebno zahvalo sem dolžan mag. Velemirju Gjurinu, prof. slov., za njegovo prizadevnost pri jezikovnem popravljanju besedila. Morda se bodo komu zazdela katera poimenovanja drugačna od do sedaj uveljavljanih. Toda tudi jezik se razvija in z njim izrazje.

Iskreno se zahvaljujem tudi ženi Jožici - Zlatki, ki je s spretno roko narisala nepogrešljive risbe. Hvala tudi Marjanu Koželju, univ. dipl. inž., iz Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani za sprotno obveščanje o spremembah v mednarodnih standardih. Zahvala in priznanje gre Andreju Zajcu, inž. stroj., ki je besedilo računalniško oblikoval. Zahvaljujem se tudi mag. Jožetu Stropniku, univ. dipl. inž., ki je z zanj že znano prizadevnostjo poskrbel za tisk tega dela.

 

Jože Puhar

 

nazaj na seznam