Zgodovina strojništva in tehniške kulture na Slovenskem

2010
537 str.
ISBN 978-961-6536-42-4
cena: 25,00 €
AKCIJA: 5 €

 

 

 

Predgovor

Človek vstopa v naravo z izdelki svojih rok in razuma. V svojem razvoju je s stroji in napravami utrjeval različne kulture in civilizacije. Danes ocenjujemo razvitost držav tudi po razvitosti industrije za gradnjo strojev in naprav tako na Zemlji kot v vesolju. Razvitost industrije temelji na kompleksnem poznavanju strojev in naprav. Inženirji strojništva pa so pomemben del tehniške inteligence, ki v sedanji civilizaciji potrjuje in izkazuje razvitost posamezne države. Tehniška kultura zagotavlja primerljivost posameznemu narodu v svetovnem razvojnem ciklu ter predvsem utrjuje njegovo zmožnost sobivanja in nadaljnjo perspektivo.

Vsaka stroka je lahko ponosna na svojo zgodovino, še posebno če doseže raven razvoja in mednarodne primerljivosti, kakršno izkazujeta slovenska tehniška in strojniška stroka. Iz preteklosti se učimo na napakah in odlikah ter gradimo na teh izkušnjah. Slovenci imamo »zgodovino, ki obeta razvoj«, kot je zapisano v prvem poglavju, saj smo kljub težavnim razmeram v zgodovini, majhnosti v smislu nacionalnega teritorija in jezikovnih mej, večkrat dosegli svetovno raven in dali v svetovno zakladnico kar nekaj inženirskih presežkov.

Naj omenim samo najstarejše kolo voza, ki so ga našli na Ljubljanskem barju, najstarejšo piščal na svetu, rudnik živega srebra v Idriji, Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je bil sprejet v londonsko Kraljevo družbo (Royal Society of London)  le nekaj let za Isaacom Newtnom, Jožefa Stefana z zakonom o toplotnem sevanju, pa Ressla z ladijskim vijakom, Bloudka s svetovno znano letalnico in številne druge. Na to zgodovino smo ponosni in jo želimo predstaviti širši javnosti.

Naša zgodovina pa ni samo tista daljna izpred stoletij, temveč tudi novejša. V strojništvu smo imeli zadnje stoletje vrhunske posameznike, ki jih je cenila tudi Evropa ter so v slovenski prostor in širše prispevali vizijo in novo znanje o strojih in fizikalnih pojavih, povezanih z njimi. Dela Zorana Ranta, Feliksa Lobeta, Frančka Kovačca, Bojana Krauta in drugih pač ne moremo omenjati, ne da bi to vzbudilo v nas spoštovanje in občudovanje. Z njihovo dediščino so se razvijale novejše generacije s sredine in konca prejšnjega stoletja, ki so dograjevale znanje sodobnega strojništva. Hkrati pa pomagale slovenskemu gospodarstvu do današnjega stanja in kakovosti v razvoju, ki dokazuje visoko mesto Slovenije v svetovnih razsežnostih. Žal zaradi politično-gospodarskih razmer v nekem obdobju nismo uspeli kljub splošnemu napredku dosegati vse celostne zgodovine tiste izjemnosti - odličnosti, ki nam kot narodu pripada. In vendar je stroka vseeno rasla in znanje se je kopičilo.

Danes lahko le s ponosom rečemo, da se tehnika in strojništvo na Slovenskem kakovostno razvijata. Ponovno imamo elitne posameznike in podjetja, ki edini lahko zagotavljajo razvoj najboljših v svetovnem merilu. Zato smo še posebno veseli, da lahko v tej knjigi predstavljamo nekatera vrhunska, odlična in vsem znana podjetja iz različnih strok, ki vsa tako ali drugače odločilno temeljijo tudi na razvoju in znanju strojništva ter so hkrati pravo gonilo slovenskega razvoja. Predstavili smo samo manjši del podjetij, ki je tudi regionalno pogojen, in želeli prikazati, kje vse se vpleta stroj niška stroka. Želimo predstaviti, da strojništvo ni omejeno na klasično razumevanje kovinskopredelovalne industrije, ampak je vsepovsod, brez njega pa sodobnega razvoja in družbe preprosto ni. Zato včasih kdo dobi občutek, kot da želimo posegati na druga področja. Tega ne želimo, res pa je, da stroje in naprave od zamisli do realizacije v različnih naravnih procesih izdelamo in razumemo v uporabi najbolj prav inženirji strojništva.

V Sloveniji je največji vir znanja, spodbud in razvoja na širšem strojniškem področju Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani. Smo prva in največja fakulteta za strojništvo, ki izobražuje največ inženirjev, strokovnjakov, razvijalcev in znanstvenikov. Še vedno največ sodelujemo na področju strojništva tako s slovenskimi kot tujimi podjetji. Trdimo, da je to eden od ključnih deležnikov, ki so osnova za kakovosten gospodarski razvoj in nato za nacionalni uspeh Slovenije. V slovenskem okolju je Fakulteta za strojništvo največja inštitucija ustvarjanja in podajanja znanja o strojništvu. Na enem mestu združuje raziskovalno, strokovno in pedagoško dejavnost, tako da več kot polovico skupne aktivnosti usmerja v znanstvenoraziskovalno dejavnost. Tako razmerje med dejavnostmi jo uvršča med najbolj sodobno zasnovane fakultete oziroma univerzitetne študije tako v Evropi kot po svetu. Zaradi vsega tega in kot ena največjih članic Univerze v Ljubljani ima Fakulteta za strojništvo prav posebno mesto v državi.

Kljub omenjenim dosežkom in celo presežkom je potekal razvoj fakultete in predvsem študija strojništva na Slovenskem z večjimi ali manjšimi skoki. Razlog lahko poiščemo v delnem ali popolnem nerazumevanju pomena tehniške kulture vsakega razvitega naroda ali države. Razumevanje potrebnih znanj in predvsem razvoja strojništva je bilo odvisno tako od splošnega kot strokovnega okolja. Umeščenost stroke v ožjem pomenu strojništva v samo tehniko so utrjevali naši predhodniki, ki v tem prostoru niso samo iz tega tisočletja. To so vsi, ves živelj, ki je živel in ustvarjal v širšem srednjeevropskem prostoru. V zgodnji zgodovini se niso poimenovali inženirji, bili so rokodelci, ki so razumeli sile narave in gibanja delovali sklopov. Vsa znanja tistega časa so povezovali tako, da so si lahko pomagali za lažje življenje ali za gradnjo različnih objektov. Včasih so jim rekli znanstveniki zato, ker so okolju prikazovali ročno narisane skice in slike tako, da so pojasnili, zakaj se mora neko orodje ali pripomoček uporabiti. Danes take procese gledamo kot na preproste oblike delovanja. Vendar je bilo njihovo poznavanje detajlov prav tako utemeljeno na vrhunskosti, ki jo lahko samo občudujemo in spoštujemo. Z delitvijo znanosti v 15. stoletju (Descartes) so bila poudarjena specifična znanja o naravi. Takrat se je sodobno poznavanje tehnike pravzaprav šele poglobilo. V sedanjem času se vračamo k integralnemu poznavanju narave, ki razume povezanost procesov v njihovem izvoru.

Razmislek v tem trenutku našega časa je namenjen ogledu pomembnega dela tehnike in industrijskega razvoja, to je strojništvu. Stroka, ki je tako samokritična in hkrati samozavestna, da zmore pokazati svojo zgodovino, je te zgodovine vredna, hkrati pa jo nujno rabi za svoj nadaljnji razvoj. In strojništvo je taka stroka!

Čas nam je namenil tudi poseben dar, da lahko leta 2010 častimo dva, za nas izjemno pomembna dogodka. Leta 1955, pred 55 leti, je namreč izšel prvi Strojniški vestnik, pet let pozneje, 1960. leta pa je bila ustanovljena tudi samostojna Fakulteta za strojništvo. Takrat se je izločila iz prej skupne Fakultete za elektrotehniko in strojništvo. Letos zato praznujemo njeno 50-letnico samostojnega javnega zavoda. Obe obletnici sta pomembni za razvoj strojništva ter širše tehniške besede in tehniške kulture na Slovenskem.

Vprašajmo se, kaj lahko sedanja generacija stori ob takem jubileju. Vznikla je zamisel, da skozi čas povzamemo in orišemo razvoj strojev in naprav v tem prostoru. Nastala je zamisel o knjigi, ki naj povzame sporočilo o tehniški in splošni kulturi na našem prostoru. Vzporedno s tem smo zapisali še nekaj pomnikov in mož, ki so zaznamovali svoj čas. Zaradi spomina in časti, ki jim pripada. Dela, ki so jih ustvarili, so zaznamovala razvojne korake, ki so nam omogočili dobre temelje za naš skupni razvoj. Vse vrste držav, ideologij in norosti vsakdanjikov so pustili ob strani in živeli ter ustvarjali za stroko. Ta knjiga naj bo eden od pomnikov njihovih del. Vsem sodelavcem, zunanjim in zaposlenim na fakulteti, ki razumejo pomen tega dela in so bili pripravljeni vložiti veliko truda k nastanku te knjige, se najlepše zahvaljujem. Posebej bi se rad zahvalil uredniku profesorju Mitjanu Kalinu, ki je vestno in tenkočutno pripravljal zbornik tako, da je lahko izšel po nekaj mesecih trdega dela.

Knjiga Zgodovina strojništva in tehniške kulture na Slovenskem pa naj ima še drug namen. V naš slovenski prostor naj ponese besedo o tehniki in strojništvu. To je veda, ki omogoča razumevanje procesov za novo, boljšo zasnovo in gradnjo, na splošno osvajanje izdelkov, ki človeku omogočajo lažje bivanje. S poglobljenim razvojem in raziskovalnim delom na področju strojništva glavna javna ustanova za strojništvo v Sloveniji - Fakulteta za strojništvo zagotavlja, da se bomo lahko v svetu pojavljali kot industrijsko razvit narod spolnokrvno tehniško kulturo.

 

prof. dr. Jože Duhovnik 

nazaj na seznam