Raziskovalci TINT na UL FS so pokazali, da lahko mejni zdrs maziva na eni površini izboljša elastohidrodinamično (EHD) mazanje, kadar se pojavi na hitreje gibajoči se površini in se zdrs začne v nosilnem območju kontakta.
Rayan Ajeeb, Tomaž Požar in Mitjan Kalin iz Laboratorija za tribologijo in nanotehnologijo površin (TINT) na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani so pokazali, da lahko mejni zdrs maziva na samo eni od dveh gibajočih se površin povzroči zelo različne učinke glede na to, katera površina drsi. V ugodnih pogojih se lahko trenje zmanjša, EHD mazalni film pa se namesto tanjšanja celo odebeli.
V močno obremenjenih kontaktih, kot so zobniki in kotalni ležaji, gibajoče se površine ločuje mazalni film, debel le nekaj sto nanometrov. Ohranjanje tega filma je bistveno za preprečevanje neposrednega kontakta površin v EHD mazanju in s tem obrabe, manjše trenje pa prispeva k zmanjšanju energijskih izgub.
Raziskovalci so z numeričnim modelom z upoštevanjem temperaturnih vplivov in na osnovi Navier–Stokesovega pristopa preučevali, kako se mejni zdrs razvije na eni sami površini ter kako spreminja lokalni tok maziva, trenje in debelino mazalnega filma. Ker je bil zdrs omogočen samo na eni od obeh površin, je raziskava razkrila pomembno razliko med zdrsom na hitreje in počasneje gibajoči se površini.
Rezultati kažejo, da se najugodnejši pogoji pojavijo, ko se zdrs razvije na hitreje gibajoči se površini in se začne na vstopu v nosilno območje kontakta oziroma znotraj njega. V tem primeru se lokalne strižne obremenitve zmanjšajo, mazalni film v središču kontakta pa se lahko poveča. V analiziranih temperaturnih pogojih se je trenje zmanjšalo za največ približno 30 %, debelina mazalnega filma v središču kontakta pa se je povečala do 66 %. Če se zdrs pojavi na počasnejši površini, se lahko film stanjša. Če se zdrs začne pred glavnim nosilnim območjem, se zmanjša tudi dovod maziva v kontakt, kar povzroči tanjšanje filma.
»Naši rezultati kažejo, da ni dovolj vedeti, ali se mejni zdrs v EHD kontaktih pojavi. Pomembno je tudi, na kateri površini se mejni zdrs pojavi in kje v kontaktu se začne. Če se mejni zdrs razvije na hitrejši površini v ustreznem delu kontakta, lahko zmanjšamo trenje in hkrati povečamo debelino mazalnega filma,« poudarja prvi avtor raziskave Rayan Ajeeb.
Ugotovitve omogočajo jasnejše fizikalno razumevanje vpliva mejnega zdrsa na mazanje na eni površini v kontaktu ter bi lahko pomagale pri razvoju površinskih prevlek in kombinacij maziv ter površin, ki spodbujajo ugoden mejni zdrs v dejanskih obratovalnih pogojih.
Celoten članek je dostopen na povezavi.
