Raziskava predstavlja nove pristope k nadzoru elektroerozijske obdelave s pomočjo senzorjev in umetne inteligence. Ti omogočajo sprotno spremljanje razelektritev in natančno prilagajanje procesa, kar zagotavlja večjo kakovost in zanesljivost kovinskih izdelkov. Dognanja se uporabljajo v letalski industriji, prispevajo k naprednejšim medicinskim pripomočkom ter trajnejšim industrijskim orodjem, s čimer podpirajo tehnološki in gospodarski razvoj.

Elektroerozijska obdelava (EDM) je ena ključnih tehnologij za oblikovanje zahtevnih kovinskih delov v letalski in avtomobilski industriji, medicini in izdelavi orodij za masovno proizvodnjo. Tehnologija omogoča izdelavo zapletenih oblik v zelo trdih materialih, vendar jo omejuje nepredvidljivost razelektritev in kopičenje odnešenega materiala, kar povzroča napake, obrabo orodja in višje stroške. Zaradi tega je zagotavljanje stalne kakovosti izdelkov velik izziv.

V preteklosti so se podjetja pri nadzoru procesa zanašala predvsem na izkušnje operaterjev ter klasične nastavitve strojev. Ti pristopi so bili pogosto neučinkoviti pri masovni proizvodnji in pri izdelavi delov, kjer je zahtevana mikrometrska natančnost.

Predstavljen pregled področja obravnava nove metode sprotnega spremljanja in nadzora procesa s pomočjo senzorjev in umetne inteligence, ki omogočajo stabilnejši proces obdelave. V članku In-situ process monitoring and control in EDM: A review (Journal of Manufacturing Processes, IF ≈ 7) smo pregledali najnaprednejše strategije, ki uporabljajo električne, akustične in vizualne senzorje za zaznavo nepravilnosti med razelektritvami. Poudarili smo vlogo strojnega učenja pri prepoznavanju vzorcev v ogromnih količinah podatkov in pri napovedovanju napak, še preden te nastanejo. Poleg tega smo obravnavali sisteme povratnega nadzora, ki samodejno prilagajajo parametre in zagotavljajo enakomerno kakovost izdelkov. Kot prihodnjo usmeritev smo izpostavili razvoj digitalnih dvojčkov, ki bodo omogočili virtualno preizkušanje in optimizacijo proizvodnje v realnem času.” je povedal izr. prof. dr. Joško Valentinčič.

Pojdi na vsebino