Sodobna proizvodnja se vse bolj sooča s potrebo po večji prilagodljivosti, hitrejši odzivnosti in učinkovitejši rabi virov. Obenem pa distribucija proizvodnih zmogljivosti po vsem svetu odpira vprašanja zaupanja, nadzora in organizacijske kompleksnosti. Tradicionalni sistemi temeljijo na centraliziranem vodenju, ki pogosto omejuje avtonomijo posameznih proizvodnih enot. Večina obstoječih rešitev, ki povečuje avtonomijo proizvodnih enot, vključuje uporabo digitalnih dvojčkov in pametnih agentskih sistemov, vendar so odločitve še vedno vezane na centralne poslovne sisteme, kar omejuje neodvisno delovanje strojev. Zato je vprašanje, ali je mogoča popolnoma avtonomna proizvodna enota, ki samostojno posluje, proizvaja in sklepa dogovore, ostajalo odprto.

»Predlagani koncept razširja stopnjo avtomatizacije posamezne proizvodne naprave, s čimer se bistveno izboljšajo njene zmožnosti za avtonomno delovanje,« poudarja vodilni avtor raziskave. Raziskava odpira pot k razvoju globalno povezanih in popolnoma avtonomnih proizvodnih sistemov, ki bi lahko igrali ključno vlogo v prihodnosti trajnostne industrije.
