Pametne stavbe prihodnosti ne bodo le energetsko varčne, temveč se bodo znale prilagajati uporabnikom, skrbeti za njihovo varnost in zmanjševati vpliv na okolje. To je cilj projekta SMART-LIVING, v katerem raziskovalci in podjetja razvijajo nove tehnologije za trajnostno, zdravo in kakovostno bivanje. Med ključnimi partnerji je tudi Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani.
Stavbe porabijo velik delež vse energije in pomembno vplivajo na kakovost življenja ter okolje. Ob podnebnih spremembah, rastočih cenah energije in vse večjih zahtevah po udobnem bivanju postaja razvoj pametnih in trajnostnih stavb ena ključnih razvojnih usmeritev prihodnosti. Klasični pristopi gradnje in upravljanja stavb tem izzivom pogosto ne zadoščajo več.
Projekt SMART-LIVING zato združuje raziskovalne ustanove in vodilna slovenska podjetja pri razvoju modularnih, energetsko učinkovitih in digitalno podprtih stavb nove generacije. Osrednje vodilo projekta je koncept »štirikrat nič« – nič emisij, nič neto porabe energije, nič tveganja za zdravje in varnost ter nič stresa za uporabnike. Raziskovalci bodo razvijali napredne gradbene materiale, energetske sisteme, digitalne dvojčke, rešitve umetne inteligence, kibernetsko varnost ter pristope krožnega gospodarstva.
Pomembno vlogo ima tudi Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki v projekt prinaša znanje s področja toplotne tehnike, energetskih sistemov, inteligentnih metod za podporo odločanju ter prediktivnega vzdrževanja. V raziskave sta vključena Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko (LAHDE) ter Laboratorij za digitalizacijo strukturne dinamike (LASDi). Raziskovalci bodo razvijali napredne metode za optimizacijo energetskih sistemov, spremljanje delovanja stavb in napovedovanje njihovega obratovanja s pomočjo umetne inteligence.
»S projektom SMART-LIVING Fakulteta za strojništvo UL prispeva ključna znanja na področju toplotnega upravljanja, energetskih sistemov, dinamike konstrukcij in inteligentnih metod za prediktivno vzdrževanje. Naša vloga je pomembna predvsem zato, ker povezujemo temeljno raziskovalno znanje z razvojem prototipov, ki bodo lahko prispevali k pametnejšim, energetsko učinkovitejšim in uporabniku prijaznejšim stavbam prihodnosti.«
Projekt poteka v okviru javnega razpisa JR RR PROGRAMI (TRL 3–6) in je načrtovan za obdobje od leta 2026 do 2028. Koordinator konzorcija je Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, v projektu pa sodelujejo še Univerza v Mariboru, Zavod za gradbeništvo Slovenije ter številni slovenski industrijski partnerji.
Razvite tehnologije bodo pomembno prispevale k razvoju trajnostnih stavb prihodnosti, večji energetski neodvisnosti ter kakovostnejšemu in varnejšemu bivanju.
