Foto: IFP, d. o. o.
Inovativnost in povezovanje gospodarstva z znanostjo ob spodbudni politični klimi so nujni pogoji za gospodarsko rast, so se strinjali sogovorniki okrogle mize na Strateški konferenci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki je potekala včeraj, 26. januarja 2023, v Klubu Cankarjevega doma. “Moje izhodišče je premoščanje doline med vrhunskim znanjem, ki ga imamo, in večjo praktično uporabnostjo tega znanja, se pravi prenos znanja v prakso,“ je izpostavil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, prof. dr. Igor Papič. Fakulteta se s svojimi raziskovalnimi platformami in t.i. odprtim laboratorijem Peskovnikom še bolj odpira gospodarstvu in možnostim za sodelovanje.
Dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, prof. dr. Mihael Sekavčnik, je povedal, da se “fakulteta zaveda, da nas prihodnost ne sme pričakati nepripravljene”, zato je fakulteta sprejela strategijo 2019 – 2025. Ključni izvedbeni stebri transformacije fakultete so prenova študijskega programa, prenova habilitacijskih meril, posodobitev organiziranosti fakultete ter novogradnja.
“Ravno včeraj smo imeli sestanek s predstavniki projekta GREMO, zelene in digitalne transformacije slovenske avtomobilske industrije; to je lep poskus, da ovržemo očitke, ki se jih vedno znova izpostavlja, to je da akademska skupnost in industrija ne sodelujeta dovolj. Tudi Fakulteta za strojništvo podira te tabuje, saj odlično sodeluje z gospodarstvom”, je povedal minister prof. dr. Igor Papič.
Fakulteta je predstavila novosti na področju sodelovanja z gospodarstvom. Prva novost so štiri raziskovalne platforme Tovarne prihodnosti, Zelena in varna mobilnost, Trajnostna energija ter Zdravje, s katerimi je fakulteta povezala široko znanje svojih vrhunskih raziskovalcev z odmevnimi referencami in tako ponudila partnerjem iz gospodarstva in raziskovalni skupnosti celovite razvojne rešitve in povezovanje v partnerstva za tehnološke preboje.
“Do leta 2030 naj bi 75% proizvodnih obratov uporabljalo napredne digitalne metode (umetna inteligenca, podatkovna analitika ipd.), tovarne prihodnosti pa bodo morale biti bolj fleksibilne, saj bodo izdelki vedno bolj kompleksni in prilagojeni končnemu uporabniku,” je povzel izzive koordinator raziskovalne platforme Tovarne prihodnosti, doc. dr. Rok Vrabič. Na drugi strani se raziskovalna platforma Zelena in varna mobilnost osredotoča na podnebno nevtralnost in se orientira k trajnostni in pametni mobilnosti, ki jo določa električni pogonski sklopi, gorilne celice, lahka konstrukcija in posledično nizek okoljski odtis. »Težnja k nizkemu okoljskemu odtisu je ključna tudi za raziskovalno platformo Trajnostna energija, ki pokriva vse od proizvodnje, distribucije, shranjevanja do uporabe energije za končne uporabnike,« je poudaril prof. dr. Andrej Kitanovski, koordinator omenjene platforme.
“Inženirji strojništva smo od nekdaj pomagali izboljševati kvaliteto življenja,” je povedal izr. prof. dr. Matija Jezeršek koordinator raziskovalne platforme Zdravje. Raziskovalna platforma Zdravje zato naslavlja izzive hitrega, natančnega in učinkovitega zdravljenja z razvojem laserskih sistemov, brezkontaktnega diagnosticiranja, med drugim pa tudi s kavitacijo kot orodjem dezinfekcije, kjer so naši raziskovalci vodilni na svetu.
Druga novost je novo nastali odprti laboratorij imenovan Peskovnik, katerega poslanstvo je postati osrednja skupnost študentskega inženirskega udejstvovanja in inovativnosti na fakulteti, z vizijo, da vsak inženir strojništva postane izvrsten na svojem področju. Poleg razmišljanja izven okvirjev je cilj Peskovnika tudi, da se bodoči inženirji strojništva razvijejo v timske igralce, mentorje, družbeno odgovorne osebe, ki se nikoli ne prenehajo učiti. Odprti laboratorij se lahko pohvali z več izvedenimi delavnicami, ki so se jih udeležili študenti različnih fakultet. Med študentskimi projekti so izpostavili visokohitrostni 3D tiskalnik ter vertikalni letalnik, ki so si ju obiskovalci dogodka lahko tudi ogledali, v teku pa so tudi že novi projekti.
Udeleženci okrogle mize prof. dr. Anton Ramšak, prorektor Univerze v Ljubljani, g. Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, dr. Boštjan Pečnik, član uprave podjetja Gorenje Hisense Europe, ga. Tanja Mohorič, predsednica Strateško inovacijskega partnerstva na področju mobilnosti (SRIP ACS+), polkovnik Robert Šipec, načelnik Sektorja za opremljanje na Ministrstvu za obrambo in dekan Fakultete za strojništvo prof. dr. Mihael Sekavčnik so med diskusom naslavljali številne izzive, s katerimi se bomo kot družba srečevali v prihodnosti. Cilj fakultete pa je »da ostanemo fakulteta, ki razume globalne trende v gospodarskem okolju in s svojim delovanjem naslavljamo rešitve, ki bodo v prihodnosti omogočale družbi boljše življenje,« je konferenco zaključil dekan FS prof. dr. Mihael Sekavčnik.
Foto: IFP, d. o. o.