Kljub globalnemu prehodu na elektromobilnost, ki ga spodbujata okoljska politika in tehnološki napredek, bodo motorji z notranjim zgorevanjem v prihodnjih letih še vedno ključni za avtomobilsko industrijo. To je posledica trenutnih omejitev baterijske tehnologije, nepopolne infrastrukture za polnjenje ter specifičnih omejitev tehnologije gorivnih celic. Izboljšanje učinkovitosti in zmanjšanje emisij motorjev z notranjim zgorevanjem je zato ključnega pomena za izpolnjevanje strogih standardov emisij toplogrednih plinov, hkrati pa podpira postopni prehod k popolni elektrifikaciji vozil.
Točnost določanja dinamičnih parametrov motorjev z notranjim zgorevanjem je v veliki meri odvisna od točnosti merjenja tlaka v valju motorja, na podlagi katerega se ti parametri določajo. Točnost merjenja visokofrekvenčnega tlaka v motorjih z notranjim zgorevanjem pa je bila do sedaj omejena, saj se merilniki tlaka, uporabljeni v teh aplikacijah, tradicionalno kalibrirajo kvazistatično s konvencionalnimi etaloni za tlak.
V članku ‘A method for determining the high-frequency in-cylinder pressure of an internal combustion engine using a pressure sensor dynamically calibrated with a shock tube’, objavljenem v prestižni reviji Mechanical Systems and Signal Processing (IF = 8,9), so raziskovalci Laboratorija za meritve v procesnem strojništvu (LMPS) in Laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost (LICeM) v sodelovanju z raziskovalci Laboratorija ETC na Inštitutu za avtomobilsko industrijo Hidria Advancetec razvili in ovrednotili novo metodo za določanje visokofrekvenčnega tlaka v valju motorjev z notranjim zgorevanjem z uporabo merilnika tlaka, ki je dinamično kalibriran z udarno cevjo.
Rezultati kažejo, da predlagana metoda izboljša točnost merjenja tlaka v valju do 13 %, kar posledično izboljša določanje hitrosti naraščanja tlaka do 38 %, povprečne temperature plina v valju do 5 % ter hitrosti sproščanja toplote celo do 48 %. »Razvoj nove metode omogoča uporabo dinamično kalibriranih merilnikov tlaka, kar bistveno izboljšuje točnost določanja dinamičnih parametrov motorjev z notranjim zgorevanjem ter s tem pomembno prispeva k nadaljnjem razvoju motorjev z večjo učinkovitostjo in nižjimi emisijami,« izpostavlja prvi avtor raziskave, doc. dr. Andrej Svete.
Povezava do članka: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S088832702501235X