Stabilnost konstrukcij

Nosilci: doc. Brojan Miha

Opis predmeta

Osnovni namen predmeta Stabilnost konstrukcij je spoznati računske in eksperimentalne metode za določanje kritičnih zunanjih obremenitev vitkih konstrukcijskih elementov in konstrukcij pri katerih se pojavi nestabilno stanje, zaradi katerega konstrukcija ni več stabilna, posledica tega je, da se pojavi uklon oziroma izbočitev. Zaradi konkurenčnosti na trgu, ali pa zaradi pravilne funkcionalnosti, morajo biti konstrukcije čim lažje. To dejstvo ima za posledico, da so sestavni deli nosilnih konstrukcij in sistemov vedno bolj vitki in izdelani iz lahkih visoko noslinih gradiv. Takšni konstrukcijski elementi pa niso občutljivi na porušitev, saj se že pri nižjih napetostih, kot so porušne, pojavi nestabilno stanje in sistem ne nosi več. Geometrija in gradivo vplivata na dejstvo, ali se pojavi nestabilno stanje v elastičnem, elastoplastičnem ali v viskoelastičnem območju. Ker je pri nosilnih konstrukcijah bistveno vprašanje kdaj se pojavi nestabilno stanje, je pri tem predmetu uporabljena le teorija II. reda v skladu z razvrstitvijo po E. Chwalla-i. Na osnovi posplošenih matematičnih formulacij v skladu s teorijo II. reda pa se obravnava tudi upogib vitkih nosilcev. V poglavju o stabilnosti plošč in lupin je pomembna tudi oblika v katero preide plošča ali lupine ob izbočitvi, saj se izkaže, da geometrija, način vpetja in način delovanja zunanje obremenitve vpliva na končno premično stanje po izbočenju. Zaradi teorije II. reda ne velja več zakon superpozicije, kar pomeni, da je reševanje problemov stabilnosti bolj zahtevno od klasične teorije I.reda.

nazaj na seznam