Raziskovalci Laboratorija za konstruiranje (LeCAD) so v sodelovanju z raziskovalcem z Medicinske fakultete izvedli pregledno študijo na področju podatkovno podprtega konstruiranja (ang. Data-driven engineering design), katere glavni cilj je bil raziskati razvoj in obseg novega področja, ki združuje podatkovno znanost in konstruiranje. Rezultati študije so objavljeni v priznani reviji Advanced Engineering Informatics (IF: 7,862).

Slika 1: Mreža so-pojavnosti ključnih besed s področja podatkovno podprtega konstruiranja

V zadnjih dveh desetletjih se je količina ustvarjenih in izmenjanih podatkov v procesu konstruiranja in razvoja izdelkov hitro povečala. Raziskovanje in rudarjenje velikih podatkov nudita številne priložnosti za konstruiranje; vendar zaradi množice podatkovnih virov in formatov, skupaj z visoko kompleksnostjo procesa načrtovanja te tehnike še niso izkoriščene v veliki meri.

V tej študiji je bil izdelan celovit pregled najsodobnejših raziskav na področju podatkovno-podprtega konstruiranja (DDED) v zadnjih 20 letih. Uporabljen je bil scientometrični pristop, pri katerem je bil najprej izveden postopek sistematičnega pridobivanja člankov, kjer je bil nabor podatkov 3339 člankov, na temo konstruiranja in uporabe metod za analitiko velepodatkov, ekstrahiran iz znanstvenih baz Web of Science in Scopus. Nato je na podlagi detajlnega pregleda vsebine začetni nabor člankov bil zmanjšan na 366 člankov. Preostali članki so bili uporabljeni za analizo dinamike raziskav na področju DDED v zadnja dva desetletja in za odkrivanje primarnih raziskovalnih tem, povezanih z DDED, najvplivnejših avtorjev in prispevkov z največjim vplivom na področju DDED. Poleg tega so bile zgrajene in analizirane mreže so-pojavnosti ključnih besed/ključnih besednih zvez in mreže soavtorstva, da bi razkrili medsebojno povezanost raziskovalnih tem in preučili sodelovanja med najbolj produktivnimi avtorji. Nazadnje je bil predstavljen vpogled v to, kako se različne metode analitike velikih podatkov uporabljajo skozi dejavnosti razvoja izdelkov za podporo odločanja konstruiranju.

Rezultati raziskave so pokazali da se interes raziskovalcev za področje podatkovno-podprtega konstruiranja hitro povečuje, in se posledično področje razvija v različnih smeri, kot so npr. rudarjenje mnenj uporabnikov, optimizacija konstrukcij, ustvarjalnost in upravljanje konstruktorskega znanja. Največje število raziskav se ukvarja z zgodnejšimi fazami razvoja izdelkov, kjer se zbirajo in analizirajo podatki o uporabnikih, s ciljem identificiranja primernih konstrukcijskih zahtev in funkcij. V poznejših fazah konstruiranja se v večji meri zbirajo zgodovinski konstrukcijski podatki in podatki iz proizvodnje, ki se lahko uporabijo pri računski optimizaciji in izdelavi priporočilnih sistemov za inženirje. Zaključno so na podlagi analize rezultatov avtorji identificirali prihodnje perspektive za raziskave na področju DDED in izzive, ki jih je pri tem treba premagati.

Povezava do članka: https://doi.org/10.1016/j.aei.2022.101774.

Skip to content