Razvoj kvazi-periodičnih deformacijskih vzorcev v viskoelastičnih strukturah

Pokazali bomo, da v večplastnih viskoelastičnih strukturah s tankimi plastmi viskoelastičnost ne vpliva le na prehodne pojave pri razvoju deformacijskih vzorcev, ampak tudi na to, kakšen bo končni deformacijski vzorec. Tako za napoved končnega deformacijskega vzorca ne zadostuje le elastična teorija v limiti viskoelastičnih materialnih lastnosti, ko gre $t to infty$, ampak je potrebna analiza celotnega časovnega razvoja deformacijskega vzorca. Rezultati predlaganega projekta bodo omogočili:

i) razumevanje evolucije deformacijskih vzorcev v viskoelastičnih strukturah,

ii) nove napovedne računske metode za razumevanje in napovedovanje razvoja teh deformacijskih vzorcev in

iii) razvoj novih inovativnih metod za proizvodnjo pametnih (nagubanih) površin za napredne aplikacije.

 

Ključne faze projekta so:

a) razvoj analitičnih orodij

Razvili bomo šolski model, ki bo omogočal kvalitativno razumevanje evolucije deformacijskega vzorca pri gubanju tankih elastičnih filmov na mehki viskoelastični podlagi. Z njim bomo opisali dinamični nastanek gub na vzorcu in njihov razvoj do končnega deformacijskega vzorca.

b) razvoj numeričnih orodij

Razvili bomo tudi teorijo, ki opisuje časovni viskoelastični odziv realnih večplastnih struktur na različne časovne funkcije obremenjevanja. Za reševanje teh posplošenih teorij bomo uporabili metodo končnih elementov in specialne metode reševanja numeričnih sistemov.

c) simulacije danih problemov

Obravnavali bomo probleme kot so: gubanje premazov pri sušenju, gubanje polimernih kompozitov pri nabrekanju, itn.

d) eksperimenti:

Karakterizirali bomo viskoelastično obnašanje polimernih zmesi in izdelali serijo polimernih preizkušancev. Izvedli bomo serijo namiznih eksperimentov, s katerimi bomo ovrednotili šolski in numerični model.

e) diseminacija, pisanje poročil, znanstvenih prispevkov

 

Faze projekta in njihova realizacija:Ključne faze projekta so realizirane v naslednjem obsegu (v %):

a) razvoj analitičnih orodij (100+ %)

b) razvoj numeričnih orodij (75 %)

c) simulacije danih problemov (70 %)

d) eksperimenti (30 %)

e) diseminacija, pisanje poročil, znanstvenih prispevkov (20 %)