Varnost v cestnem prometu – Razvoj nove metodologije merjenja varnosti v cestnem prometu

V glavnih aktivnostih projekta bo zasnovana, izdelana in preizkušena metodologija merjenja varnosti v cestnem prometu. Pri tem bodo dosedanje metode, ki večinoma temeljijo zgolj na ugotavljanju števila prometnih nezgod z najhujšimi posledicami, razširjene v celovito obravnavo prometne varnosti. Raziskani, zbrani in predstavljeni bodo podatki, ki so na voljo pri ustanovah v Sloveniji in jih je mogoče uporabiti pri modeliranju kazalnikov prometne varnosti. To vključuje tako podatke javnih ustanov (AVP, upravljavci cest, policija, zdravstvo) kot podatke, ki jih zbirajo in ponujajo gospodarski subjekti (zavarovalnice, izvajalci servisnih storitev, izvajalci prevoza blaga in javnega potniškega prometa). Vključeni prometno-tehnični podatki bodo dopolnjeni še z rezultati raziskav o vzorcih obnašanja voznikov ter ostalimi pridobljivimi sociološkimi podatki iz dostopnih podatkovnih baz in literature. Na osnovi nabora podatkov bodo opredeljeni kazalniki prometne varnosti in razviti razširjeni modeli za izračun njihovih vrednosti. Za shranjevanje in analizo pridobljenih podatkov bo pripravljena podatkovna baza, ki bo hranjena centralno in se bo s pomočjo orodij za pridobivanje podatkov samodejno dopolnjevala. Na ta način bo mogoče zbrane podatke pripraviti ter prikazati in izvoziti na različne načine kot prostorsko-časovne nabore v numerični ali grafični obliki. Modeli z naborom pridobljenih vhodnih podatkov bodo uporabljeni za izračun vrednosti kazalnikov na omrežju slovenskih državnih cest z možnostjo kasnejše razširitve še na občinske ceste ter na cestna omrežja drugih držav. Izračun vrednosti kazalnkov bo omogočal merljivo, prostorsko-časovno opredeljeno oceno stanja varnosti cestnega prometa in ugotovitev vzrokov zanj. Znane vrednosti kazalnikov prometne varnosti za določeno prostorsko območje in časovni interval bodo osnova za opredelitev ukrepov za povečanje prometne varnosti. Stalno posodabljanje podatkov bo omogočalo sprotno presojo učinkovitosti ukrepov in njihovo prilagajanje, s čimer bo možno izboljšanje preventivnega delovanja vseh deležnikov na področju varnosti cestnega prometa.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Sodelujoči

izr. prof. dr. Robert Kunc
doc. dr. Samo Zupan
doc. dr. Miha Ambrož
doc. dr. Jovan Trajkovski
Jernej Korinšek

Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

Sodelujoči

prof. dr. Tomaž Tollazzi
izr. prof. dr. Marko Renčelj
doc. dr. Chiara Gruden
asis. Laura Brigita Parežnik

Cilj projekta je bil razvoj nove metodologije za merjenje prometne varnosti v Sloveniji, ki bi temeljila na analizi prometnih podatkov, uporabi sodobnih napovednih modelov ter optimizaciji ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Ključni cilji, opredeljeni v prijavi projekta, so bili:

1. Pregled obstoječih metodologij in podatkovnih virov – Analiza domačih in mednarodnih praks na področju merjenja prometne varnosti ter identifikacija ključnih podatkovnih virov.
2. Razvoj enotne podatkovne baze – Združevanje podatkov o prometnih nesrečah, vozilih, infrastrukturi in voznih navadah v osrednjo bazo podatkov.
3. Razvoj novih napovednih modelov prometne varnosti – Uporaba naprednih statističnih in strojno-učenih modelov za napovedovanje tveganj prometnih nesreč.
4. Priprava priporočil za izboljšanje prometne varnosti – Oblikovanje strategij in ukrepov za zmanjšanje števila nesreč in njihovih posledic.
5. Diseminacija rezultatov in sodelovanje s tujimi partnerji – Razširjanje rezultatov skozi znanstvene publikacije in sodelovanje z mednarodnimi institucijami. V okviru združenja EARPA smo v fazi prijave na EU razpis HORIZON-CL5-2026-01-D6-13 Safety of Cyclists, Pedestrians and Users of Micromobility Devices

Vsi zastavljeni cilji so bili uspešno doseženi.

Projekt je omogočil razvoj nove metodologije za ocenjevanje prometne varnosti, ki temelji na združevanju podatkov iz različnih virov in uporabi napovednih modelov. Ključni rezultati vključujejo vzpostavitev centralizirane podatkovne baze z informacijami o nesrečah, vozilih in infrastrukturi, razvoj naprednih modelov napovedovanja nesreč, ki temeljijo na metodah strojnega učenja in omogočajo zanesljivejšo oceno tveganj, identifikacija kritičnih lokacij in dejavnikov, ki vplivajo na pogostost nesreč, priprava smernic za izboljšanje varnosti, vključno s predlogi infrastrukturnih izboljšav in prilagoditvijo prometne zakonodaje ter razvoj spletne platforme, ki omogoča vizualizacijo podatkov in interaktivno analizo tveganj.

Rezultati raziskave imajo neposredno uporabno vrednost za državne in lokalne institucije, odgovorne za prometno varnost, kot so AVP, DARS in Ministrstvo za infrastrukturo. Med pomembnejše učinke projekta štejemo boljše razumevanje dejavnikov tveganja, kar omogoča ciljno usmerjene ukrepe za izboljšanje varnosti, podatkovno podprto odločanje pri načrtovanju in implementaciji prometnih politik, optimizacijo infrastrukturnih izboljšav z usmerjenim vlaganjem v najkritičnejše odseke cestnega omrežja ter izboljšanje metod napovedovanja nesreč, kar lahko prispeva k hitrejšemu odzivu pristojnih organov.

Projekt MVCP je dosegel vse zastavljene cilje in pomembno prispeval k izboljšanju metodologije za merjenje prometne varnosti v Sloveniji. Razviti modeli in podatkovne baze bodo služili kot osnova za nadaljnje raziskave in izboljšanje prometne varnosti na nacionalni ravni. Rezultati raziskave omogočajo boljše načrtovanje ukrepov za zmanjšanje nesreč ter podpirajo razvoj politik, ki temeljijo na podatkih in znanstvenih spoznanjih.