Raziskovalci Laboratorija za vodne in turbinske stroje (LVTS) so v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo ter Kemijskim inštitutom dokazali, da je mogoče s pametno uporabo hidrodinamične kavitacije povečati proizvodnjo metana iz odpadnega aktivnega blata (OAB). Študija je pomembna, ker se osredotoča na pristop »iz odpadkov do energije« in raziskuje, kako je mogoče neželeno odpadno blato, ki se dnevno proizvede v ogromnih količinah v čistilnih napravah po vsem svetu, uporabiti kot vir in ne nanj gledati kot na stranski produkt. Ta tematika je tudi del ERC PoC projekta CAVIPHY, ki poteka od 1. avgusta 2022 do 1. januarja 2024 in ga financira Evropska komisija. Študija je bila objavljena v visoko rangirani reviji Journal of Environmental Management (IF: 8,7).
Slika 1: Grafični prikaz predstavljene raziskave
Študija je nadaljevanje njihovega preteklega dela, tej študiji, v katerem so ugotovili, da se lahko hidrodinamična kavitacija, ki nastane v rotacijskih generatorjih razvitih v LVTS, uporabi kot metoda predobdelave odpadnega blata pred anaerobno presnovo. V tej nadaljevalni študiji pa so pokazali, da se lahko z manipulacijo pogojev v kavitacijski komori proizvodnjo metana še poveča. Učinke treh različnih kavitacijskih in enega nekavitacijskega režima so podrobno preučili in razpravo usmerili na fizikalne in kemijske lastnosti obdelanih vzorcev blata.
Ugotovljeno je bilo, da se je velikost delcev vedno zmanjšala do 92 %, specifična površina povečala do 611 %, medtem ko se je viskoznost povečala le pri obdelavi brez kavitacije. Kemijske spremembe so bile bolj izrazite v kavitacijskih režimih, kjer se je kemijska potreba po kisiku povečala za do 175 %. Proizvodnja metana se je povečala pri vseh obdelave (do 70 %), pri čemer je bila najboljša energetska bilanca določena za režim s 43 % povečanjem biokemičnega metanskega potenciala. Glavni zaključki študije so, da spojin, ki se sproščajo z razpadom kosmičev odpadnega blata, ni mogoče neposredno povezati s proizvodnjo metana, kot se je mislilo do sedaj, in da lahko viskoznost igra pomembno vlogo pri anaerobni presnovi.
Članek si lahko preberete na spletni strani: https://doi.org/10.1016/j.jenvman.2023.119074