V mesecu oktobru je Univerza v Ljubljani izbrala že četrto generacijo zmagovalcev razpisa za dodelitev sredstev Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani. Kot pretekla leta, je bil tudi letošnji razpis pripravljen z namenom podpore obetavnih projektov, tehnologij ali rešitev za že identificirane izzive in jim pomagati pri preboju v industrijo. V ta namen je Univerza v Ljubljani namenila 100.000 evrov finančnih sredstev, s katerimi bo pripomogla k prenosu intelektualne lastnine v gospodarstvo z namenom izboljšanja kvalitete življenja tako v slovenskem kot tudi v mednarodnem prostoru.
Ocenjevalna komisija je letos za sofinanciranje izbrala 4 projekte izmed katerih so bile kar tri inovacije plod dela raziskovalcev Fakultete za strojništvo:
1.TEcomfort: Kompaktna enota za nizkotemperaturne sisteme ogrevanja in hlajenja
Člani ekipe Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko (LAHDE) prof. dr. Andrej Kitanovski, dr. Katja Klinar in Katja Vozel so na razpisu za inovacijo TEcomfort prejeli finančna sredstva v višini 25.000 evrov. Kompaktna dopolnilna enota za sisteme ogrevanja TEcomfort omogoča prehod na nizkotemperaturni sistem ogrevanja brez potrebe po rekonstrukciji notranjih sistemov ogrevanja in po večjih posegih v obstoječe objekte in ogrevalne sisteme. Dopolnilna grelna enota je kompaktna termoelektrična toplotna črpalka, ki ima, v primerjavi z električnim in plinskim grelcem, bistveno manjšo rabo primarne energije in s tem manjši ogljični odtis. Opisani izum na energetsko učinkovit način lokalno zvišuje temperaturo dovodne vode v ogrevalnem sistemu na temperaturo, ki je optimalna za grelno telo.
2. IceJet : Čista tehnologija rezanja z lednim abrazivnim vodnim curkom z znižanim okoljskim odtisom
Sofinanciranje v višini 25.000 evrom so prav tako prejeli člani Laboratorija za alternativne tehnologije (LAT) – asist. dr. Marko Jerman, izr. prof. dr. Joško Valentinčič, doc. dr. Andrej Lebar, doc. dr. Izidor Sabotin in Pavel Drešar, ki so na razpis prijavili projekt z naslovom »IceJet: Čista tehnologija rezanja z lednim abrazivnim vodnim curkom z znižanim okoljskim odtisom« .
V praksi se pogosto srečamo s produkti pri katerih je ključno, da po rezanju ostanejo čisti. Pri materialih, ki se težje režejo (debelejše kovine, oreščki, kosti) uporabljamo za rezanje kombinacijo vodnega curka in mineralnega abrazivnega peska, kar omogoča rezanje praktično vseh materialov, ki pa pri tem ostanejo kontaminirani z delci peska. Raziskovalci laboratorija LAT so razvili tehnologijo rezanja, pri kateri namesto zrn peska uporabijo zrna ledu pri zelo nizkih temperaturah (pod -100 °C). Prednost tehnologije je v tem, da omogoča rezanje trših materialov in hkrati ohranja čistost. Obenem predstavlja okolju prijazno rešitev, saj se led, v primerjavi s peskom, ki predstavlja 99 % trdega odpadnega materiala, po uporabi enostavno stopi. Dodatna prednost pa je tudi možnost izdelave zrn na samem mestu uporabe, kar ukinja stroške transporta in odvisnost od trga.
3. Kiber-fizikalni sistem za napredno napovedovanje internih stanj v Li-ionski baterijah
Prav tako so financiranje v višini 25.000 evrov prejeli tudi člani Laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost (LICeM), prof. dr. Tomaž Katrašnik, doc. dr. Chowdhury Haque Amer Amor, dr. Klemen Zelič, fIgor Mele, Andraž Kravos ter Ivo Pačnik s projektom Kiber-fizikalni sistem za napredno napovedovanje internih stanj v Li-ionski baterijah.
Cilj projekta je razvoj in izdelava ter prva demonstracija bolj natančne funkcionalnosti monitoringa, diagnostike in posledično nadzora ter upravljanja baterij in baterijskih sistemov v svetovnem merilu. Kiber-fizikalni sistem za napredno napovedovanje internih stanj v Li-ionski baterijah, ki bo bistveno presegel trenutno stanje tehnike, bo omogočil prvo demonstracijo najnaprednejših funkcionalnosti napovedovanja internih stanj v Li-ionski baterijah, ki temeljijo na znanstvenih prebojih in imajo velik tržni potencial. Odličnost avtorjev na enem izmed ključnih področij za doseganje zelenega in digitalnega prehoda pa potrjuje tudi sodelovanje v ključnih EU projektih na tem področju.
Prejeta priznanja nedvoumno potrjujejo, da raziskave in inovacije na področju strojništva odražajo aktualnost in pomembnost reševanja sodobnih izzivov. Vsem dobitnikom sredstev iskreno čestitamo!