Z nadaljnjim širjenjem urbanih območji se povečujejo izzivi, povezani s povečevanjem toplotnih otokov ter slabšanjem bivalnih razmer v mestih. Obetavna rešitev je vertikalna ozelenitev stavb z zelenimi stenami, ki ne le izboljšujejo mestno estetiko, ampak tudi prispevajo k okoljski trajnosti.
Raziskovalci Laboratorija za okoljske tehnologije v zgradbah (LOTZ) so izvedli obsežno raziskavo, ki se osredotoča na kompleksne procese prenosa toplote in snovi v zelenih stenah. Raziskava, objavljena v reviji Renewable and Sustainable Energy Reviews (IF = 16.3), poudarja ključno vlogo, ki jo zelene stene imajo pri hlajenju urbanih okolij, zmanjševanju rabe energije v stavbah in izboljšanju splošnih bivalnih pogojev na gosto poseljenih območjih.
Zelene stene so za razliko od tradicionalnih stavbnih fasad aktivno integrirane z okolico. Pomagajo ublažiti učinek toplotnih otokov v mestih s hlajenjem zraka preko procesov evapotranspiracije in senčenja. Kljub njihovi naraščajoči priljubljenosti pa ostaja toplotni odziv zelenih sten premalo raziskan, še posebej v smislu natančnega modeliranja.
Raziskava predstavlja prvi izčrpen pregled obstoječih modelov in analizo kompleksne interakcije prenosa toplote in snovi znotraj zelenih sten. Čeprav mnogi modeli črpajo znanje iz tehnologije zelenih streh, pogosto ne obravnavajo posebnosti vertikalnih zelenih struktur, še posebej v gosto poseljenih mestnih okoljih.
Eno izmed pomembnih odkritij raziskave je pomanjkljivost trenutnih modelov pri upoštevanju razlik v lastnostih, kot je vsebnost vlage v različnih modulih zelene stene, kar lahko močno vpliva na toplotni odziv. Poleg tega raziskava izpostavlja podcenjevanje vpliva zračne reže za zeleno steno na njene toplotne lastnosti.
Za naslavljanje teh vrzeli skupina poudarja potrebo po nadaljnjem razvoju matematičnih modelov, ki upoštevajo širši spekter okoljskih dejavnikov in bolj kompleksno izbrane robne pogoje. S tem bi lahko izboljšali načrtovanje in implementacijo zelenih sten, ki bi bile ne samo učinkovitejše in trajnostne, ampak tudi bolj predvidljive glede prihrankov energije in nadzora urbanih klimatskih razmer.
