Članek je plod sodelovanja več raziskovalnih skupin iz Fakultete za strojništvo, Elektroinštituta Milan Vidmar in Ekonomske fakultete. Laboratorij za termoenergetiko (LTE) je obravnaval sektor industrije, Laboratorij za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost (LICeM) je obravnaval promet in Laboratorij za ogrevalno, sanitarno in solarno tehniko ter klimatizacijo (LOSK) je obravnaval ostalo rabo energije v gospodinjstvih in storitvenem sektorju. Modeliranje razvoja porabe energij do leta 2050 so raziskovalci izvedli z modelnim orodjem MEDEE na Elektroinštitutu Milan Vidmar. Model razvoja je vključeval tudi makroekonomski razvoj slovenskega gospodarstva, ki so ga pripravili na Ekonomski fakulteti UL. Rezultate raziskav so objavili v reviji Sustainable Cities and Society (IF =10.696).
V uvodnem delu članek obravnava pregled rabe energije v Sloveniji za zadnje značilno pred COVID-no leto 2019. Statistični podatki kažejo na to, da smo na nivoju primarne energije, kar ~85 % odvisni od fosilnih in jedrskih virov s skupno letno porabo energije ~0,3 EJ (skupna svetovna poraba ~606 EJ). Ena od slovenskih posebnosti je tudi ta, da se delež porabe energije v sektorju prometa še vedno stalno povečuje in je bistveno večji od povprečja v EU, delež porabe energije v industriji se pa zmanjšuje.
Slika 1: Sektorska poraba končne energije leta 2017
V modelu razvoja porabe energije do 2050 so raziskovalci upoštevali tri razvojne scenarije: referenčni, evolucijski in razvojni z višjo in nižjo gospodarsko rastjo. Referenčni scenarij prvenstveno upošteva večinoma samo spremembo obsega proizvodnje. V evolucijskem scenariju se upošteva tehnološki razvoj, večanje energijske učinkovitosti, večanje deleža obnovljivih virov energije itd. Razvojni scenarij je najbolj optimističen in predstavlja zgornjo mejo še tehnično izvedljivega razvoja. Za sektor industrije se predvideva rast porabe v vseh scenarijih, za sektor prometa in ostalo porabo pa v nekaterih scenarijih tudi zmanjševanje porabe po letu 2030.
Slika 2: Scenarijske napovedi rabe energije v sektorju prometa do 2050
V zaključnem delu so raziskovalci obravnavali slovenske obnovljive vire energije, dejansko stanje in predviden razvoj do 2050. Glede na naravne danosti, največje in še neizkoriščene možnosti razvoja nudijo fotovoltaične elektrarne. Toda dokler ni razvite tehnologije sezonskih hranilnikov na nivoju nekaj TWh električne energije, bo opuščanje fosilnih in jedrskih virov omejeno.
Povezava do članka: https://doi.org/10.1016/j.scs.2023.104668.