Raziskovalci Laboratorija za vodne in turbinske stroje (LVTS) z UL, Fakultete za strojništvo so v mednarodno priznani okoljski reviji Science of the Total Environment (IF: 7.963) objavili članek, v katerem so podrobno razložili učinke kavitacije na odpadno blato ene izmed čistilnih naprav v Sloveniji. V raziskavi so sodelovali s kolegi iz UL, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Kemijskega inštituta, Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik (CČN DK) in UL, Biotehniške fakultete.
Čistilne naprave, zadnja ovira med človeškimi dejavnostmi in okoljem, proizvedejo ogromne količine (do 13 milijonov ton na leto samo znotraj EU) neželenega stranskega produkta – odvečnega odpadnega blata. Trenutno za čistilne naprave enega izmed največjih stroškov predstavljata odvoz in uničenje/zažig le-tega. V prihodnosti bo potrebno za doseganje ciljev zelenega dogovora EU, ki vključujejo proizvodnjo manjših količin končnih odpadkov, vpeljati inovativne pristope krožnega gospodarstva. Pogled na odvečno odpadno blato kot vir in ne kot neželeni končni produkti je na primer prvi korak k trajnostnemu čiščenju odpadne vode. Ena izmed zelo privlačnih možnosti uporabe odvečnega odpadnega blata je anaerobna razgradnja, katerega končni produkt je metan – obnovljivi vir energije. V Laboratoriju za vodne in turbinske stroje (LVTS) poskušamo z uporabo hidrodinamske kavitacije odvečno odpadno blato pred obdelati in s tem izboljšati njegovo dezintegracijo in solubilizacijo. Na ta način lahko zmanjšamo količine odpadnega blata, ki ga je potrebno uničiti, hkrati pa proizvedemo večje količine metana in s tem prispevamo k večji samooskrbi čistilnih naprav. Analize predstavljene v objavi, so pokazale, da s hidrodinamsko kavitacijo poškodujemo tako skupke kot posamezne celice mikroorganizmov prisotnih v blatu, ter ga na ta način učinkovito dezintegriramo. Posledica tega je izboljšana solubilizacija snovi ujetih v skupkih, kar lahko pozitivno vpliva na učinkovitejšo naknadno anaerobno presnovo blata. Pokazali smo tudi pozitivne učinke kavitacije na enega najbolj pomembnih kontaminantov blata – strupenih kovin, saj nam je uspelo skupno koncentracijo svinca v blatu znižati za 70 %. Zaradi prisotnosti kovin v koncentracijah nad dovoljenimi, se odpadnega blata ne sme odlagati na kmetijske površine. Opravili smo tudi identifikacijo mikroplastike in pokazali, da so v blatu prisotni delci in vlakna polietilena, polietilentereftalata, polipropilena ter najlona 6.
Spletna povezava do članka https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2021.151414.
Delo je bilo sofinancirano s strani ARRS iz raziskovalnih programov P2-0401 in P2-0180 ter raziskovalnih projektov J7-2601 in J7-1814, iz EU Horizon 2020: MSC 860720, COST Action: CA16215 in ERC: 771567-CABUM.