Raziskovalci Laboratorija za preoblikovanje (LAP) so v sodelovanju s Tehniško fakulteto Univerze v Reki na Hrvaškem objavili rezultate svoje raziskave v prestižni reviji Applied Soft Computing (IF=8,263) založbe Elsevier. Študija se je osredotočila na eno-točkovno inkrementalno preoblikovanje (SPIF), ki omogoča preoblikovanje pločevine z relativno majhnim, geometrijsko preprostim orodjem, katerega pot določa obliko končnega izdelka. Preoblikovalnost je določena s prekomernim tanjšanjem pločevine, ki vodi do pretrga. To značilnost preoblikovalnega procesa je moč izboljšati z nadgradnjo osnovnega postopka SPIF v dvostopenjski proces preoblikovanja, ki je sestavljen iz zaporedne izvedbe izbočevanja in SPIF. S tem pristopom je moč doseči bolj enakomerno porazdelitev debeline pločevine.
Slika 1. Primerjava izbočenja in SPIF v simulacijskem okolju ABAQUS. Prikazani so izhodni parametri tanjšanja pločevine in komponent preoblikovalne sile.
Dva ključna izhodna parametra, na katera se je analiza osredotočila, sta bila tanjšanje pločevine in maksimalne vrednosti komponent preoblikovalne sile. V ta namen so bile v simulacijskem okolju ABAQUS izvedene simulacije preoblikovanja SPIF in hibridnega dvo-stopenjskega preoblikovanja, sestavljenega iz zaporedne izvedbe izbočenja in SPIF. Z metodo naključnih gozdov (RF) je bila izvedena analiza vpliva in korelacije med velikim številom tehnoloških, materialnih in geometrijskih vhodnih parametrov obeh omenjenih procesov preoblikovanja. RF metoda je omogočila ugotavljanje vpliva posameznih parametrov z analizo drevesnih modelov, pridobljenih s procesom treniranja.
Rezultati analize kažejo pomemben vpliv naklona stene preoblikovanca in njegove globine na tanjšanje pločevine. Jasno je tudi, da začetna debelina pločevine vpliva na vrednosti komponent preoblikovalne sile. Rezultati kažejo tudi veliko korelacijo med parametri globine izbočevanja in globine preoblikovanja SPIF.
Povezava do članka: https://doi.org/10.1016/j.asoc.2023.110497