Natečaj Rektorjeva nagrada za naj inovacijo, ki ga vsako leto organizirata Univerza v Ljubljani in Ljubljanski univerzitetni inkubator, je spodbuda za študente in zaposlene na Univerzi, da s svojimi inovacijami vstopijo na trg in idejo komercializirajo.
Na natečaj se je prijavilo 20 ekip, izmed katerih je bilo izbranih 7 finalistov. Razglasitev zmagovalcev je potekala v četrtek, 20. aprila 2017, na Univerzi v Ljubljani, v sklopu celodnevne Konference za inovativne in podjetne.
Nagrado za najboljšo inovacijo je prejel projekt z naslovom 'Interaktivna regulacija oblike zazidave', na drugo mesto se je uvrstil projekt 'Mikro oblagalnik delcev – granul, pelet in mini tablet' in na tretje mesto 'MV4HGS – Strojni vid za detekcijo napak na površinah z visoko odbojnostjo'. Avtorji vseh treh zmagovalnih inovacij so prejeli podporo pri komercializaciji inovacije in denarno nagrado iz Rektorjevega sklada v skupni vrednosti šest tisoč evrov.
Del drugo in tretje uvrščene inovacije so tudi predstavniki Fakultete za strojništvo.
Mikro oblagalnik delcev – granul, pelet in mini tablet
Projekt Mikro oblagalnik delcev – granul, pelet in mini tablet, del katerega sta tudi 2 študenta strojništva, Jure Korbar in Timotej Ratek, je na natečaju za Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani 2017 osvojil 2. mesto.
Pri projektu sodelujejo: izr. prof. dr. Rok Dreu, dr. Rok Šibanc, Gregor Ratek, abs. farm., Jure Korber, abs. str., Timotej Ratek, abs. str., Jure Štojs, štud. elekt., Žan Jelen, štud. rač., Domen Kitak, mag.farm., prof. dr. Stanko Srčič (Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Institute for Pharmaceutics and Biopharmacy).
Skupina je razvila inovativno, prenosno vrtinčnoslojno napravo, imenovano mikro oblagalnik (μFBD), namenjeno oblaganju delcev mikronskih velikosti v gramskih količinah. Napravo je moč postaviti v biološko varno komoro in jo krmiliti brezžično. Unikatna možnost izvedbe procesa oblaganja na nivoju le nekaj gramov (do 20 gramov) je izjemnega pomena pri začetnih študijah razvoja zdravil, ki vsebujejo ali zelo močno delujoče snovi, ki so zdravim ljudem toksične in nevarne, in/ali tudi v primerih, ko so učinkovine zelo drage ali pa dostopne v omejenih količinah. To omogoča izvedbo večjega števila eksperimentov ob sprejemljivih stroških in krajši čas raziskav. Lastnosti naprave napovedujejo prodajni potencial tudi v izobraževalnih ustanovah.
MV4HGS – Strojni vid za detekcijo napak na površinah z visoko odbojnostjo
Projekt MV4HGS – Strojni vid za detekcijo napak na površinah z visoko odbojnostjo, del katerega je dr. Žiga Gosar s Fakultete za strojništvo, je na natečaju za Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani 2017 osvojil 3. mesto.
Pri projektu sodelujejo: dr. Žiga Gosar, Andraž Škoda, Tomaž Zavrl (Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za elektrotehniko).
Uspeh prodaje je odvisen od proizvodov, ki so visoke kvalitete in s svojo estetiko naredijo vtis na kupca. Ti produkti spadajo v avtomobilsko industrijo, elektroniko in industrijo bele tehnike. Izdelali smo prototipno robotsko celico s strojnim vidom za detekcijo napak na površinah z visokim sijajem. Razvili smo sistem za popoln pregled prostorskega plastičnega kosa s površino z visokim sijajem. Dokazali smo: 1. Detekcija in vrednotenje napak na površinah z visokim sijajem. 2. Rešitev za analizo kompleksih površin s topografskimi napakami. 3. Sistem omogoča merjenje in vrednotenje različnih aspektov površinske odbojnosti. 4. Rešitev omogoča človeku podobno vizualno zaznavanje površin. 5. Strojni vid omogoča detekcijo napak v realnem času.
Iskrene čestitke!
Avtor fotografij je Foto studio Nora, d. o. o.