Lipidni dvosloj je osnovna struktura v bioloških celicah, sestavljena iz dveh plasti fosfolipidnih molekul. Osnovna funkcija dvosloja v celicah je razmejitev notranjega prostora od zunanje okolice. Sama struktura dvosloja omogoča prost prehod vode skozi membrano, medtem ko ostale nabite in večje molekule ne prehajajo prosto skozi to strukturo – možnost selektivnosti snovi znotraj dvosloja. Liposomi so sferične strukture sestavljene iz lipidnega dvosloja. Osnovna sestava liposomov je primerljiva biološkim membranam saj so sestavljene ravno tako na osnovi fosfolipidnega dvosloja.
Fenomen hidrodinamske kavitacije,ki se pojavi ob nenadnem padcu tlaka v tekočini se vse bolj pogosto uporablja pri aplikacijah kot je čiščenje površin, pospeševanje kemijskih reakcij in pri čiščenju odpadnih voda (uničevanje bakterij, virusov in ostalih kontaminant). V raziskavi smo primerjali učinek hidrodinamske kavitacije v primerjavi z drugimi kemijskimi, fizikalnimi in mehanskimi stresorji. V liposome smo zapakirali rumeno fluorescentno barvilo, katere smo lahko spremljali preko konfokalnega fluorescenčnega mikroskopa (ang. confocal laser scanning microscope – CLSM). Zaradi različnih okoljskih stresorjev lahko pride do različnih poškodb dvosloja. Pri poškodbah dvosloja lahko pride do začasnega puščanja fluorescentnega barvila iz liposoma v okolico. V primeru, da je poškodba dovolj velika, lahko pride do fragmentacije v liposome manjše velikosti ali do popolnega razpada liposomov. S pomočjo mikroskopskih slik smo lahko analizirali stabilnost liposomov na različne stresorje preko različnih parametrov kot je intenziteta fluorescence, števila fluorescenčnih liposomov in distribucija velikosti liposomov.
Rezultati, ki so jih objavili v prestižni reviji Ultrasonics Sonochemistry (IF: 7.279) kažejo, da ima hidrodinamska kavitacija znaten vpliv na stabilnost liposomov in je primerljiva z ostalimi mehanskimi stresorji kot so vorteksiranje s kroglicami in soniciranje.
