UL Fakulteta za strojništvo je predstavila projekt »Iz teorije v strojništvo«, dopolnjujočo se serijo posnetkov s tematikami srednješolske fizike ter z aplikacijami iz vsakdanjega življenja in inženirstva strojništva. Govorci okrogle mize so osvetlili problematiko pomanjkanja uporabne vrednosti v srednješolskem naravoslovnem izobraževanju. Strinjali so se, da predstavljeni projekt Iz teorije v strojništvo pomeni pomemben doprinos in bom pomagal predvsem dijakom in učiteljem fizike navezati teorijo na znanstvene in aplikativne raziskave. Večina teh raziskav je vezana na slovensko veliko izvozno industrijo, ki za načrtovani zeleni in digitalni prehod potrebuje veliko tehnično in naravoslovno visoko izobraženega kadra.
Projekt Iz teorije v strojništvo predstavlja serijo posnetkov, ki so brezplačno dostopni na spletni strani www.izteorijevstrojnistvo.si. Namenjeni so učiteljem in dijakom srednjih šol kot dopolnilo pouka fizike. Z njimi želi Fakulteta za strojništvo v okviru svoje družbene odgovornosti prispevati k višjemu razumevanju uporabe matematike in fizike v konkretnih življenjskih situacijah. Vsak od posnetkov, ki se nanaša na posamezno poglavje srednješolske fizike, se prične z motivacijo iz vsakdanjega življenja. Nadaljuje se s predstavitvijo teoretičnega fizikalnega ozadja, pri čemer dosledno uporablja srednješolsko terminologijo in se zaključi z vsebino, ki pokaže, kako je to znanje mogoče nadgraditi za znanstveno-raziskovalne in aplikativne raziskave, ki potekajo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.
Gostje okrogle mize, ki so ji prisluhnili tudi ravnatelji srednjih šol in srednješolski učitelji fizike, so razpravljali o pomenu v širšem pomenu projekta: »Čeprav se še vedno lahko uvrščamo nad povprečje OECD kar se tiče matematične in naravoslovne pismenosti, najnovejši podatki nakazujejo trend upadanja tako pri matematični kot tudi pri naravoslovni in bralni pismenosti,« je izpostavila dr. Mojca Štraus, strokovnjakinja za mednarodne raziskave v izobraževanju z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja.
Mag. Alenka Krapež, ravnateljica Gimnazije Vič, ki je omogočila projekt Vič gre v vesolje in Calypso, je konkretizirala napore gimnazije za promocijo študija inženirstva in pomanjkanja zanimanja za študij le-teh: »Dijakom in učencem moramo pokazati, da je v znanje potrebno vlagati svojo energijo ter v njih spodbuditi vedoželjnost. Hkrati pa se premalo zavedamo, kako zelo pomembno je, da dijaki konkretizirajo znanje, pripravijo praktične preizkuse in tako začnejo razumevati svet. Projekt »Iz teorije v strojništvo« je zato dobrodošel in verjamem, da bo spodbudil zanimanje in pomagal konkretizirati teoretično fizikalno znanje«.
Duša Marjetič, vodja Sektorja za visoko šolstvo na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacijo je poudarila: »Standardi znanja poklicne in splošne mature so različni, kar se izraža v uspehu na visokošolskem izobraževanju. V primerjavi z drugimi državami imamo manjši delež diplomantov inženirskih študijev. V visokošolskem sistemu opažamo velik osip po prvem letniku, ki je najbolj izrazit na tistih programih, kamor se vpisujejo dijaki s poklicno maturo, kar pa je posledica manjšega obsega znanja, ki ga tovrstna matura zahteva. V ta namen v okviru NOO že razvijamo projekte znotraj katerih univerze iščejo načine za zniževanje usipa preko aktivnosti, ki jih izvajajo v srednjih šolah.«
»Fizika in matematika sta v srednjih šolah preveč abstraktni, kar med dijaki vodi v izgubo zanimanja za tovrstne predmete. Zato podpiram projekt »Iz teorije v strojništvo« in vse podobne projekte, ki si pri dijakih prizadevajo vzpodbuditi ponovno zanimanje in jim na konkreten način orišejo tehnološke probleme v družbi,« je povedal rektor največje slovenske univerze, prof. dr. Gregor Majdič.
Tanja Mohorič, direktorica Gospodarskega interesnega združenja dobaviteljev avtomobilski industriji in proizvajalcev motornih vozil (GIZ ACS), Slovenski avtomobilski grozd opaža vplive pomanjkanja tehničnega kadra v gospodarstvu: »Na trgu dela vlada bitka za tehnične kadre, kjer povpraševanje precej presega ponudbo, zaradi česar Slovenija počasi, a vztrajno izgublja konkurenčnost na področju storitev in izdelkov z visoko dodano vrednostjo.« Dodaja tudi, da »lahko ključne probleme v slovenskem gospodarstvu naslavljamo le s tesnim sodelovanjem med državo, znanostjo in gospodarstvom.«
Prof. dr. Mihael Sekavčnik, dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, je zaključil: »Zavedamo se svoje družbene odgovornosti, ki s projektom ponuja roko srednješolskim institucijam in tako prispeva majhen, a pomemben košček sestavljenke v rešitvi kompleksnega problema dvigovanja tehniške in inovacijske kulture v Sloveniji.« Dodal je, da je »projekt le zadnji v vrsti sodelovanj z okoljem, saj fakulteta ponuja še:
- Poletno šolo strojništva za osnovnošolce tretje triade,
- Poletni raziskovalni tabor »Raziskuj in poganjaj prihodnost« za dijake srednjih šol ter omogoča dijakom
- sodelovanje na Študentski tehniški konferenci ŠTeKam ter projektno udejstvovanje v Peskovniku.«
Na koncu nam je še zaupal: »S projektom imamo še velike načrte!«
