Lasersko strukturirane površine magnetoaktivnih elastomerov (MAE) omogočajo sprotno prilagajanje njihovih lastnosti, kot so omočljivost, oprijemljivost, samočistilnost in trenje. Zato so takšne površine med drugim zanimive za uporabo v mikrofluidiki in mehki robotiki za natančno manipulacijo kapljevin ali mehanizmov, gnanih s preprostim spremenljivim magnetnim poljem.
Opis slike: ponazoritev uporabe nove tehnologije pri izdelavi različnih mikrostruktur. Na sliki so vide nagnjene lamelarne strukture, ki jih je z običajnimi tehnikami ulivanja izjemno težko izdelati.
Preprosta, a hitra in natančna metoda za mikrostrukturiranje površine magnetoaktivnih elastomerov (MAE) temelji na neposrednem laserskem odvzemanju materiala. Razvoj je potekal v sodelovanju med raziskovalci Fakultete za strojništvo UL, Fakultete za matematiko in fiziko UL, Inštituta J. Stefan in Fakultete za elektrotehniko in informacijsko tehnologijo na Ostbayerische Technische Hochschule Regensburg. Dosežek je bil nedavno objavljen v znanstveni reviji Advanced Materials Technologies (IF 7.848).
POVEZAVA DO ČLANKA: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/admt.202101045
Za ponazoritev je bilo izdelanih več mikrostruktur, ki so prikazane na zgornji sliki desno. Zlasti so zanimive nagnjene lamelarne strukture, ki jih je z običajnimi tehnikami ulivanja polimerov v kalupe izjemno težko, ali celo nemogoče izdelati. Uporabnost tovrstnih struktur se kaže v zmožnosti enostavnega modificiranja njihove oblike na mikroskali s preprostim spreminjanjem jakosti magnetnega polja. Tako lahko med drugim nadziramo drsenje vodnih kapljic v širokem razponu – od sprijetja s podlago, do drsenja pri zelo majhnih kotih naklona (< 20°), kar je prikazano na video posnetkih v odprtodostopnem repozitoriju.
Delo je sofinancirano s strani ARRS v okviru bilateralnega projekta »Pametne magnetno-občutljive prevleke za kontrolirano razprševanje kapljic«(BI-DE/20-21-11), raziskovalnih programov »Optodinamika« (P2-0392) in »Svetloba in snov« (P1-0192). Nemški raziskovalci pa so sofinancirani s strani Nemške raziskovalne fundacije (projekt 437391117).