Doc. dr. Matevž Zupančič iz Laboratorija za toplotno tehniko in izr. prof. dr. Peter Gregorčič iz Laboratorija za lasersko tehniko sta v poglavju knjige, ki je izšla pri vodilni in svetovno znani založbi Springer Nature, predstavila zadnje raziskovalne dosežke Fakultete za strojništvo na področju inženiringa površin za prenos toplote z mehurčkastim vrenjem.
Mehurčkasto vrenje je neločljiv del našega življenja, saj ga uporabljamo pri vsakdanjih opravilih, kot je npr. kuhanje. Njegov velik pomen pa se kaže tudi v aplikacijah na različnih skalah – od ogromnih jedrskih elektrarn do miniaturne mikroelektronike. Tovrstna široka uporaba je posledica dejstva, da mehurčkasto vrenje omogoča izjemno učinkovit prenos toplote pri nizkih temperaturnih razlikah med greto površino in okoliško kapljevino.
Raziskovalca sta objavila poglavje v knjigi z naslovom »Materials with Extreme Wetting Properties: Methods and Emerging Industrial Applications«, ki opisuje, kako je prenos toplote z mehurčkastim vrenjem mogoče izboljšati na površinah različnih omočljivosti in s specifično mikro-/nano-topografijo, ki jo izdelamo z uporabo neposredne, robustne in razširljive laserske obdelave. V poglavju predstavita osnove mehurčkastega vrenja in opišeta, kako na njegove značilnosti vpliva omočljivost površine; prikažeta osnovne laserskega inženiringa površin in njegovo uporabo pri izdelavi površin z ekstremno (ne)omočljivostjo; na koncu pa predstavita uporabnost lasersko izdelanih površin za nadzor in izboljšanje prenosa toplote pri mehurčkastem vrenju različnih kapljevin. Pojasnita tudi, kako laserski inženiring površin zmanjša (neželene) učinke omočljivosti na ključne parametre vrenja ter na ta način omogoči stabilnejši prenos toplote.
Rezultati dokazujejo, da lahko z laserskim inženiringom površin premagamo trenutne omejitve za nadaljnjo miniaturizacijo mikroelektronskih naprav ter izdelamo površine za povečanje zmogljivosti in varnosti v sistemih z visokimi toplotnimi tokovi. Kot vedno pri novih tehnologijah, pa še vedno ostaja odprto pomembno vprašanje dolgoročne stabilnosti tovrstnih novih površin za izboljšanje prenosa toplote z vrenjem. To vprašanje je pomembno, ker se v realnih aplikacijah stabilnost površinskih lastnosti in posledično vrenja vrednoti v letih in ne v urah kot v vsakdanjih znanstvenih poskusih.
Poglavje knjige je dostopno na: http://www.doi.org/10.1007/978-3-030-59565-4_12
