Laboratorij za tribologijo in površinsko nanotehnologijo (TINT) na Fakulteti za strojništvo je v sodelovanju s partnerji, Univerzo v Leedsu (Združeno kraljestvo), Univerzo v Coimbri (Portugalska) in Tehnično univerzo v Lulei (Švedska), uspel pridobiti evropski projekt skupnega doktorskega študija GreenTRIBOS v skupni vrednosti 3,2 MEvro. Pri projektu sodeluje 26 partnerjev, kjer so poleg inštitutov, univerz, nevladnih in vladnih organizacij, tudi svetovno priznana multinacionalna podjetja, kot na primer TOTAL, Volvo, SKF, Vattenfall, Oerlikon, Sandvik, Cummins idr.
Prof. dr. Mitjan Kalin je koordinator celotnega projekta, s čimer Fakulteta za strojništvo utrjuje pomembno vlogo v evropskem prostoru na področju zelenih in trajnostno orientiranih površinskih tehnologij in nadgrajuje, prav tako vodenje in koordinatorstvo, skupnega evropskega magistrskega študija TRIBOS, ki poteka že od leta 2013, in evropskega projekta v okviru ERA-Net sheme GreenCOAT.
Svet je podvržen segrevanju in vremenske razmere postajajo vedno bolj nestabilne in ekstremne in pri tem, če hočemo ali ne, je znanost soglasna, da je uporaba fosilnih goriv ključna komponenta pri klimatskih spremembah. Trenje, za katerega se porabi kar 30 % vse proizvedene energije, obraba in prekratke dobe trajanja materialnih dobrin so glavni dejavniki pri porabi energije, zato je zmanjšanje trenja in obrabe z uporaba zelenega mazanja najbolj neposredna pot k zmanjševanju porabe energije in onesnaževanja, ki prispeva boljše okolje za nas vse. GreenTRIBOS sprejema ta izziv. V okviru projekta bo 12 doktorskih študentov raziskovalo na znanstveno-orientiranih delovnih sklopih z namenom razvoja integrativnih zelenih konceptov kontaktov in funkcionalnih površinskih mehanizmov z analizo življenjskega cikla. Ovrednotili bodo tudi učinkovitost tribološkega delovanja teh rešitev pri zmanjševanju porabe energije, izčrpavanja materialnih virov in emisij. V skupnem delovnem sklopu bodo raziskovalci združili rezultate v celovit sklop splošnih konceptov zelene tribologije in pravil konstruiranja mehanskih sistemov – ti bodo prosto na voljo vsem – z merljivim učinkom preko celotnega življenjskega cikla sistema. Vseh 12 doktorskih študentov bo ob podpori njihovih mentorjev, raziskovalnih skupin in ne-akademskih mentorjev uporabljalo komplementarne raziskovalne tehnike, analitska orodja, modele in pristope. Preko izobraževanj v znanstvenih, tehničnih in mehkih veščinah se bodo doktorski študenti izobrazili v novo generacijo znanstvenikov in inženirjev z visokim aplikativnim potencialom, ki bodo spodbudili spremembe, potrebne za trajnostni razvoj, ki bo služil inženirskim potrebam v Evropi 21. stoletja.