Bisfenoli sodijo med nevarna mikroonesnažila, ki lahko motijo hormonski sistem ljudi in živali ter končajo v pitni vodi in prehranski verigi. Raziskovalci Univerze v Ljubljani, Kemijskega inštituta in Instituta Jožef Stefan so razvili napreden pristop za njihovo odstranjevanje iz vode z uporabo fotokatalize in hidrodinamske kavitacije. Rezultati raziskave so bili objavljeni v reviji Ultrasonics Sonochemistry (IF = 9.7). Nova tehnologija predstavlja pomemben korak k učinkovitejšemu čiščenju odpadnih voda in prihodnji uvedbi kvarterne stopnje čiščenja v evropskih čistilnih napravah.
Mikroonesnažila v vodi postajajo ena največjih okoljskih težav sodobne družbe. Med njimi so posebej problematični bisfenoli, kemikalije, ki se uporabljajo pri proizvodnji plastike, embalaže in drugih industrijskih materialov. Ker delujejo kot hormonski motilci, lahko vplivajo na razvoj, razmnoževanje in zdravje organizmov, hkrati pa jih običajni postopki čiščenja odpadnih voda pogosto ne odstranijo dovolj učinkovito. Evropska unija zato uvaja zahteve po kvarternem čiščenju odpadnih voda, ki bo namenjeno prav odstranjevanju mikroonesnažil. Med najbolj obetavne tehnologije sodijo napredni oksidacijski procesi, ki s pomočjo zelo reaktivnih zvrsti razgrajujejo obstojne organske spojine. Raziskovalci omenjenih raziskovalnih institucij so preučevali kombinacijo dveh naprednih postopkov, fotokatalize in hidrodinamske kavitacije, za odstranjevanje petih različnih bisfenolov iz pitne in odpadne vode. Uporabili so titanov dioksid, nanesen na keramične monolite, kar omogoča stabilnejšo in praktično uporabo sistema v realnih čistilnih napravah. Rezultati raziskave so pokazali, da je bilo mogoče nekatere bisfenole odstraniti skoraj v celoti že v kratkem času obdelave. Najuspešnejše rezultate je dosegla kombinacija hidrodinamske kavitacije, fotokatalize in dodatka vodikovega peroksida. Raziskovalci so ugotovili tudi, da sestava same vode pomembno vpliva na učinkovitost čiščenja, saj organske snovi v odpadni vodi zmanjšujejo delovanje reaktivnih zvrsti. Kljub temu je sistem pokazal velik potencial za uporabo pri prihodnjem čiščenju komunalnih odpadnih voda.
»Naš cilj je razviti tehnologije, ki bodo omogočile učinkovito odstranjevanje mikroonesnažil v realnih pogojih čistilnih naprav,« poudarjajo avtorji raziskave. Posebna prednost razvitega sistema je tudi stabilnost fotokatalitskega materiala, ki je ohranil svoje lastnosti po več zaporednih uporabah.
V prihodnje želijo raziskovalci tehnologijo še nadgraditi in jo približati industrijski uporabi v čistilnih napravah, kjer bi lahko pomembno prispevala k varnejši vodi in zmanjšanju vpliva mikroonesnažil na okolje.
Avtorji članka: Andraž Šuligoj, Mojca Zupanc, Jurij Gostiša, Pia Hrovat, Ester Heath, Nataša Novak Tušar, Urška Lavrenčič Štangar