Raziskovalci laboratorija LASIM (Laboratorij za strego, montažo in pnevmatiko) so izvedli študijo obnašanja hidravlične stiskalnice in pri tem uporabili napredne pristope simulacije in algoritmov na osnovi umetne inteligence. Na ta način je mogoče vrednotenje in validacija simulacijskih modelov hidravličnih sistemov in karakterizacija ključnih parametrov, ki vplivajo na spremembe obnašanja hidravlične stiskalnice. Rezultate raziskave so objavili v reviji Advanced Engineering Informatics (IF=8.8).
Stabilnost in zanesljivost hidravličnih sistemov je odvisna od nelinearnih lastnosti hidravličnih komponent in od zunanjih okolijskih vplivov. Hidravlične stiskalnice pogosto uporabljamo za preoblikovalne procese, kjer deformacija preizkušanca tvori osno silo, le ta pa vpliva na delovanje hidravličnega sistema, to je krmiljenje pozicije hidravličnega valja. Pogosto delovanje hidravlične stiskalnice povzroči spremembe v karakteristikah hidravličnih komponent kot npr. tornih razmer v hidravličnem cilindru ali vodilih hidravlične stiskalnice, obrabe ventila itd., kar predstavlja predmet študije. Število merilnikov, njihova postavitev in kvaliteta merilnega sistema določa kakovost zajema ključnih in potrebnih informacij za zaznavanje sprememb odziva hidravlične stiskalnice pod različnimi pogoji.
V raziskavi so pokazali in potrdili, da je mogoče zaznati spremembe v delovanju hidravlične stiskalnice s pomočjo eksperimentalne, simulacijske in regresijske analize. Predstavili so metodo obdelave podatkov vzorčenja in normalizacije, za izločitev najpomembnejših podatkov.
Simulacijski rezultati temeljijo na podobnosti eksperimentalnih rezultatov, saj v večini analiziranih primerih kažejo na enak trend obnašanja hidravlične stiskalnice. V rezultatih Gaussove regresijske analize so izpostavljene pomanjkljivosti primerjalne analize med virtualnim in realnim okoljem. Predstavljena je korelacijska podobnost merjenih parametrov in izvzeti so merjeni parametri, ki tvorijo največjo vlogo pri razpoznavi različnih stanj hidravlične stiskalnice.
Celoten članek si lahko preberete na: https://doi.org/10.1016/j.aei.2023.102276