Raziskovalci Laboratorija za lasersko tehniko (LASTEH) so v sodelovanju z Biotehniško in Medicinsko fakulteto ter podjetjem Fotona raziskali lasersko inducirano kavitacijo v klinastih volumnih različnih trdot, ki simulirajo razmere v obzobnih žepkih. Namen študije je bilo raziskati možnost čiščenja inficiranih površin parodontalnih ali periimplantatnih žepkov z lasersko inducirano kavitacijo. Članek je bil objavljen v reviji Ultrasonics Sonochemistry (IF = 9.336).

Slika 1: Razvoj kavitacije v klinastih žepkih različnih trdot. Na zgornji strani je vidna vlakenska konica, skozi katero se uvaja laserske bliske, ki tvorijo primarni kavitacijski mehurček. Zaradi tlačnega udara, nastalega ob kolapsu primarnega mehurčka, se pojavi sekundarna kavitacija, ki je najizrazitejša v spodnjem delu žepka. V primeru mehkega modela se energija primarnega mehurčka prenese v deformacijo okoliškega tkiva, kar zaustavi razvoj sekundarne kavitacije.

Raziskovalci so preizkusili različne modalitete Er:YAG laserja (enojni in dvojni bliski), trdote modelov in vrste irigantov. Pri tem se je trdota modelov spreminjala v območju, ki ustreza močno vnetemu, zmerno vnetemu ali zdravemu gingivalnemu tkivu. Rezultati kažejo, da ima trdota modela velik vpliv na razvoj kavitacije. Mehkejša kot je meja, manj je učinkovita. V trdem modelu je mogoče fotoakustično energijo voditi in fokusirati na konico klinastega žepka, kjer se tvori sekundarna kavitacija. V mehkem modelu, ki simulira močno vneto tkivo, je možno sprožiti sekundarno kavitacijo le z uporabo dvojnih bliskov (AutoSWEEPS modaliteta). Pričakujemo, da bo raziskava pripomogla k povečanju učinkovitost čiščenja biofilmov v ozkih geometrijah, kot so parodontalni in periimplantatni žepki.

Slika 2: Razvoj kavitacije v v mehkem klinastem žepku ob uporabi enojnih bliskov (USP modaliteta) in dvojnih bliskov (AutoSWEEPS modaliteta).

Povezava do članka: https://doi.org/10.1016/j.ultsonch.2023.106329.