Raziskovalci s Fakultete za strojništvo so skupaj z Biotehniško fakulteto objavili rezultate raziskave v prestižni reviji Ultrasonics Sonochemistry (IF: 7.491), kjer pokažejo, da so celice s spremenjenimi komponentami celične stene različno dovzetne na propad pri soniciranju. Največje uničenje pri soniciranju je bilo pri celicah, katere so imele modificiran peptidoglikanski sloj.
Sonoliza je propad celic kot posledica akustične kavitacije. Uporaba ultrazvoka v namene uničenja bakterijskih celic je široko uporabljena metoda v laboratorijih in industriji, vendar točen mehanizem delovanja soniciranja na bakterijske celice ni popolnoma poznan. Bakterijska celična stena je sestavljena iz številnih plasti in materialov, kateri pripomorejo k skupni odpornosti bakterijske celice na različne fizikalno-kemijske stresorje. Katera struktura ima največji doprinos pri mehanski odpornosti na soniciranje ni znano.
Za določanje stabilnosti celic Escherichia coli na sonolizo smo uporabili celice v različnih fizioloških stanjih ter z različnimi modifikacijami celične stene. Celicam smo spremenili sestavo zunanje kapsule, odstranili zunanjo membrano, oslabili povezovanje peptidoglikanske mreže in pripravili bakterije samo z notranjo membrano (ti. sferoplasti). Rezultati kažejo, da so celice z ošibljenim peptidoglikanskim slojem so bile najbolj dovzetne na lizo pri soniciranju. Dodatno, rastoče celice so 5-krat bolj dovzetne za lizo pri soniciranju kakor celice v mirovanju.
Povezava do članka: https://doi.org/10.1016/j.ultsonch.2022.105919