Danes, 6. maja 2010, je potekala novinarska konferenca v sklopu praznovanja 90. obletnice pričetka študija strojništva in 55. obletnice začetka izhajanja strojniških publikacij v Sloveniji Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS). Dekan fakultete, prof. dr. Jožef Duhovnik, je ob tej priložnosti predstavil uspehe fakultete, njen pomen za slovenski visokošolsko-raziskovalni prostor in izzive, ki jih je uspešno premagala pri pripravi in uvedbi bolonjsko spremenjenih programov.
Prof. dr. Duhovnik je uvodoma pojasnil, da je leto 2010 za fakulteto izjemnega pomena, saj poleg 90. obletnice tehnike in strojništva praznujejo tudi 50 let samostojnosti fakultete za strojništvo, ki je danes vodilna znanstveno – raziskovalna institucija v Sloveniji. Glavna posebnost UL FS je izjemno visok delež raziskovalcev, ki svoje vrhunsko znanje razvijajo v 33 laboratorijih, raziskovalna dejavnost pa fakulteti prinaša kar 55 % celotnega proračuna, kar predstavlja visok delež ne samo v slovenskem, ampak tudi mednarodnem merilu.
Dekan je povzel večletne napore za pripravo in uvedbo bolonjskih programov, v katero se fakulteta zavestno ni podala med prvimi. Najprej je preučila izkušnje kolegov iz sorodnih fakultet v Münchnu, Aachnu in Cambridgeu. Prof. dr. Duhovnik ocenjuje, da je uvajanje bolonjske prenove na UL FS je uspešno: ”Po večletnih pripravah smo skrbno pregledali modele študija na univerzah, ki so boljše od Univerze v Ljubljani in vodijo razvoj na področju strojništva. Ugotovili smo, da je študij na vsaki univerzi pogojen s kakovostnim profesorskim kadrom, ki ima praviloma tudi dobre raziskovalne laboratorije. Zato smo tudi mi pregledali kapacitete na področju znanosti in pripravili tista pomemben področja, ki danes lahko predstavljajo znanje na FS.”
V skladu z analizami primerov dobrih praks iz tujine je UL FS obe stopnji bolonjskega študija oblikovala na način, ki omogoča, da vsak profesor pomembna znanja prenese na svoje študente. V ta namen je prva stopnja bolonje sestavljena iz dveh usmeritev, in sicer: razvojno-raziskovalne (RR) in projektno-aplikativne (PA). Prvo (RR) študenti končajo z dodatnimi štirimi teoretičnimi izpiti, ki jim omogočajo lažji študij na drugi stopnji. Projektno-aplikativna usmeritev pa študente pripravlja na zaposlitev v praksi. Hkrati so z bolonjsko prenovo na fakulteti zmanjšali število predmetov za polovico, nekaj manj na drugi stopnji.
”Rezultati prvih dveh let so pričakovani in zagotavljajo vsem študentom, ki redno študirajo prehode v višje letnike. To trdimo zato, ker se je število opravljenih izpitov povečalo za 40 % pri povišanem kriteriju za pozitivno oceno. Pri tem se nam je že obrestoval napor, ki smo ga vložili v pripravo uvajalnih tečajev in demonstratorskih ur” dodaja dekan Duhovnik.
Prav tako fakulteta po prenovi nima težav z množico novih programov na drugi stopnji, saj ima le 3 programe znotraj katerih je število smeri bilo zmanjšano iz nekoč 45 na 14. Na tej stopnji, poudarja dekan, je tudi pomembno, da se študenti specializirajo, kar fakulteta dosega z izvajanjem programa v relativno majhnih skupinah študentov na predavanjih (15 študentov na profesorja) in na laboratorijskih vajah (5 študentov na profesorja). Ob tovrstnih ukrepih, ki so jih izvedli znotraj fakultete, pa si fakulteta želi tudi več finančnih sredstev države za izvedbo študijskega procesa, s katerimi bi lahko dosegali stopnjo kvalitete primerljivo z na primer Technische Universität München, ki razpolaga z polovico denarja več na študenta kot UL FS.
V nadaljevanju je prodekan fakultete, prof. dr. Mitjan Kalin, predstavil publikacijo o zgodovini strojništva, ki jo je Fakulteta za strojništvo izdala sklopu praznovanja 90-letnice študija strojništva v Sloveniji. Pri tem gre za 540 strani dolgo monografije z naslovom Zgodovina strojništva in tehniške kulture na Slovenskem. ”Monografija z upodobitvijo današnje podobe strojnika sklene zgodovinski krog razvoja strojništva na Slovenskem od kolesca v barju na prej. Zgodovinski pregled pa je s tem pomembni usmerjevalec nadaljnjega razvoja stroke” ugotavlja prodekan Kalin. Pri pripravi monografije sodelovalo 57 avtorjev, ki so poskušali prikazati generalni zgodovinski presek razvoja strojništva na Slovenskem. V osrednjem delu so avtorji predstavili tudi vložke vseh zaslužnih oseb, tako Slovencev kot tujcev, ki so pomembno sooblikovali stroko.