Danes, 26. maja 2010, je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS) potekala okrogla miza z naslovom Slovenska tehniška beseda: njena zgodovina in prihodnost. V sklopu okrogle mize sta bili predstavljeni dve pomembni deli s področja strojništva: Zgodovina strojništva in tehniške kulture na Slovenskem in Moderno proizvodno strojništvo.
Uvodoma je dekan fakultete, prof. dr. Jožef Duhovnik pojasnil, da želi UL FS opozoriti širšo javnost, da brez strojev in tehnologije ne bi bilo sodobnega življenjskega prostora in da je zato prav strojništvo ena izmed temeljnih tehniških strok. “Vsakdo razume, da je piščal zelo pomemben inštrument, nihče pa ne pomisli, da je v to piščal potrebno prvo zvrtati luknjo” je ponazoril svojo misel dekan Duhovnik in dodal, da je skrb za slovensko tehniško besedo izjemno pomembna naloga za UL FS, ki se kaži tudi s tovrstno publicistično dejavnostjo.
Urednik knjige Zgodovina strojništva in tehniške kulture na Slovenskem, prof. dr. Mitjan Kalin, je poudaril, da gre v monografiji za pomemben pregled razvoja družbe od kamene dobe do sodobnega industrijskega okolja. V knjigi so predstavljene vodilne osebnosti slovenske strojniške stroke, odmevnejši dosežki in tudi zgodovinski razvoj pomembnejših slovenskih industrijskih podjetij.
Prof. dr. Karel Kuzman, urednik knjige Moderno proizvodno strojništvo, je svoji razpravi ocenil, da je poleg končnih izdelkov pomembno tudi inženirstvo v proizvodnji, ker daje osnovo za razvoj novih tehnologij in pri tem mora slovenski prostor imeti vodilno vlogo. Moderno proizvodno strojništvo je nastalo v sodelovanju dvajsetih soavtorjev iz UL FS, mariborske strojne fakultete, Inštituta Jožef Stefan in industrije. Knjiga se dotika širokega nabora strokovnih področij, od inteligentnih obdelovalnih sistemov do obdelave izdelkov na bazi polimerov.
Prof. dr. Marko Stabej, redni profesor za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je pohvalil kakovost obeh del in poudaril, da je slovenski jezikovni prostor pogosto premalo občutljiv na jezikovne novosti, zato pogosto prihaja do tega, da se strokovnjaki počutijo bolj sproščeni v uporabi globalnega jezika, ko se pa morajo izraziti v slovenščini, pa čutijo zadrego. Zato je po Stabejevih besedah pomembno iskati ravnovesje med tujim in slovenskim jezikom in to ravnovesje nenehno vzdrževati, pri čem je po njegovi oceni strojniška stroka zelo uspešna. “Tako se rojeva dvojnost angleškega in slovenskega jezika, ki pa ne sme in tudi ni usmerjena v prid angleškega jezika, saj drugače ne bi bilo založniške in tudi strokovne potrebe po tovrstni literaturi” je dodal prof. Stabej.