Identifikacija virov hrupa na tako velikem in kompleksnem industrijskem območju, kot je Luka Koper, je izjemno težavna. Otežuje jo prisotnost številnih virov hrupa iz pristaniškega območja v kombinaciji s hrupom iz ozadja, ki ga povzročata denimo cestni in železniški promet. Namen raziskave je bila identifikacija virov hrupa, katerih sanacija bi najučinkoviteje zmanjšala hrup iz pristaniškega območja. Ta študija je zato primerjala in količinsko opredelila emisije hrupa med zgodovinskim in epidemičnim obdobjem Covid-19. Značilnosti omenjenih virov hrupa, geografski podatki in meritve hrupa so bili uporabljeni za razvoj in potrditev modela hrupa na območju pristanišča, ki je bil uporabljen za izračun karte hrupa.
Ekvivalentne ravni hrupa so se v primerjavi z dolgoročnim zgodovinskim povprečjem znižale med 2,2 dB(A) in 5,7 dB(A), odvisno od merilnega mesta. Površina območja mesta Koper, kjer je zgodovinska raven hrupa višja od 55 dB(A), se je v obdobju COVID-19 zmanjšala za 23%. Število ljudi, izpostavljenih nivojem hrupa nad 55 dB(A) zaradi ladijskega prometa in industrijskih dejavnosti pa se je zmanjšalo za 20%.
Ugotovitve raziskave kažejo, da je okoljski hrup, ki ga povzročajo privezane ladje, problem pristaniških mest, ki bi ga bilo potrebno urediti na mednarodni ravni.
Celoten članek je dostopen na https://authors.elsevier.com/c/1cCTaB8ccoQtI
