Znanstvena revija Nature Methods je revija, ki objavlja nove ali bistveno izboljšane metode raziskovalnih tehnik v naravoslovju. S faktorjem vpliva 28.467 je ena najbolj citiranih revij na svetu. Pred dnevi je objavila članek SciPy 1.0: temeljni algoritmi za znanstveno računanje v Pythonu. Članek predstavlja pregled zmogljivosti in razvoja paketa SciPy 1.0 od leta 2001 do danes, izpostavlja pa tudi nekatere zadnje tehnične značilnosti. Od začetne izdaje leta 2001 je SciPy danes postal de facto standard za razvoj znanstvenih algoritmov v Python-u.
SciPy ima več kot 600 aktivnih razvijalcev, predstavlja osnovo na kateri temelji več kot 6 tisoč drugih paketov, več kot 100 tisoč različnih repozitorijev in ima skoraj 20 milijonov prenosov na leto. SciPy je numerična knjižnica, ki se uporablja takorekoč na vseh znanstvenih področjih, kot so strojništvo, fizika, računalništvo, biologija, kemija, medicina, astrofizika, jezikoslovje, ekonomija, geografija. Na odprti kodi sloni ogromna količina znanstvenih objav in tudi industrijskih oziroma komercialnih aplikacij. Celotni ekosistem SciPy, ki vključuje tudi Numpy je v zadnjem desetletju pripomogel k bistvenemu napredku na področju raziskav velikih podatkov (big-data) in strojnega učenja (47% vseh projektov na temo strojnega učenja na github.com temelji na SciPy). SciPy je uporabljen tudi pri nekateri najodmevnejših raziskavah v zadnjem obdobju, na primer pri analizi gravitacijskih valov in pri slikanju črne luknje M87.
Objava v tej prestižni reviji ne predstavlja klasičnega znanstvenega doprinosa, pač pa priznanje celotni skupnosti razvijalcev (soavtorjem članka) ter njihovemu ogromnemu kolaborativnemu naporu, ki ima ogromen družbeni in znanstveni vpliv. Ta v veliki meri bazira na brezplačnem in prostočasnem naporu posameznih raziskovalcev in se ga danes ne meri v nobeni metriki merjenja znanstvenega dela. V preteklosti odprta koda skoraj ni bila financirana (SciPy na primer do nedavnega ni bil deležen skoraj nikakršne finančne podpore in je slonel izključno na prostovoljstvu razvijalcev); v zadnjem času pa beležimo čedalje večji posluh donatorjev in raziskovalnih agencij.
SciPy je dokaz, da odprta koda lahko bistveno pospešuje znanstveni razvoj, objava v Nature Metods pa je nastala kot priznanje tega doprinosa. Članek ima 111 avtorjev, ki so bili s posebnim povabilom izbrani izmed več kot 600 aktivnih razvijalcev. Izjemno ponosni smo, da je pod člankom, kot edini slovenski predstavnik, podpisan tudi prof. dr. Janko Slavič iz Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Povabilo in soavtorstvo predstavlja priznanje njegovim naporom, znanju in času, ki ga že več kot desetletje usmerja v t.i. »odprto znanost«. Prof. dr. Janko Slavič je tudi avtor univerzitetnega učbenika »Programiranje in numerične metode v ekosistemu Pythona«.
Področje strojništva se v zadnjem obdobju naglo razvija, čedalje bolj pomembni postajajo, razvoj prilagojenih numeričnih modelov, aplikacije v oblaku, umetna inteligenca, visoko zmogljivo računalništvo. Odprta koda tukaj odpira brezmejne možnosti razvoja. Fakulteta za strojništvo UL je vodilna pri razvoju odprte kode na področju strukturne dinamike. Fakulteta tako vzdržuje več različnih repozitorijev, ki vsi slonijo na ekosistemu SciPy knjižnice. Letos bo fakulteta že drugo leto organizirala mednarodno odmevno poletno šolo na temo strukturne dinamike in odprto kodnega razvoja.
