3. letnik (neprenovljeni program)

Prometni pilot letala/helikopterja

Št. Ime predmeta Vrsta Sem. ECTS Nosilec
1 Letalski motorji 1 obvezni S4 Z 4 Tomaž Katrašnik
2 Sistemi v letalu obvezni S5 Z 3 Andrej Grebenšek
3 Letalska navigacija 1 obvezni M1 Z 6 Andrej Grebenšek
4 Letalska frazeologija obvezni M2 Z 3 Karmen Štumberger
5 Letalsko pravo in predpisi obvezni M3 Z 3 Patrick Vlačič
6 Letalska medicina in psihologija obvezni M3 Z 3 Vito Starc
7 Mehanika leta letala izbirni P1 Z 3 Viktor Šajn
8 Zmogljivosti letal izbirni P2 Z 5 Tomaž Mrlak
9 Letalska navigacija 2 izbirni 01 L 3 Andrej Grebenšek
10 Operativni postopki letal izbirni 02 L 4 Tomaž Mrlak
11 Letalski motorji 2 izbirni 03 L 3 Tomaž Katrašnik / Tine Seljak
12 Praktično usposabljanje obvezni - L 8 Učitelji v programu
13 Diplomsko delo obvezni - L 12 Učitelji v programu

Opis predmeta: Letalski motorji 1

Vsebina predmeta s področja letalski batni motorji zajema pregled osnovnih oblik motorjev glede razporeditev valjev za letalske namene. Sledi pregled pomembnih sestavnih delov motorja, krmilni organi. Sledi poglavje o mazanju motorjev, hlajenju in nato vžigalni sistemi. Na kratko so obravnavana letalska goriva, ustvarjanje gorivne zmesi v uplinjalnikih in z vbrizgovanjem goriva, osnove zgorevanja vnaprej pripravljene zmesi in detonacijsko zgorevanje. Obravnavan je vpliv zunanje atmosfere – spremembe nadmorske višine na delovanje motorja . V tem smislu so obravnavani sistemi tlačne polnitve z mehansko gnanimi in na izpušne pline gnanimi turbinskimi polnilniki. Obravnavani so pomožni sistemi, ki pomagajo pri normalnem delovanju letalskega batnega motorja.

Opis predmeta: Sistemi na letalu

Student spozna podrobno sisteme na letalu. Spozna kateri sistemi so nujno potrebni na letalu in kateri ne. Seznani se z redundanco kritičnih sistemov. Spoznali bodo osnovne pnevmatske, hidravlične in električne komponente, ki so osnovni gradniki kompleksnih sistemov.

Opis predmeta: Letalska navigacija 1

Študent spozna osnove navigacije in različne vrste projekcij ter pomen loksodrom in ortodrom v letalstvu. Spozna uporabo specifičnih letalskih kart. Spozna uporabo računske navigacije, določevanje pozicije v prostoru.

Opis predmeta: Letalska frazeologija

Razvijanje naslednjih jezikovnih spretnosti: komunikacija; branje in razumevanje strokovnih besedil; poznavanje strokovne terminologije; poznavanje obravnavane funkcijske besedilne zvrsti. Jezikovna sredstva za posredovanje: definicija, klasifikacija, uvajanje primerov, izražanje kontrasta, podobnosti, namena, pogojnosti, časovnih povezav, itd. Ponovitev slovnice s poudarkom na strukturah, ki se pojavljajo v komunikaciji in v jeziku stroke.

Opis predmeta: Letalsko pravo in predpisi

Spoznavanje letalskega prava in predpisov.

Pojem prava in njegova praktična uporaba v letalstvu.

Najpomembnejši domači in mednarodni predpisi, ki urejajo letalski promet.

Pravne ureditve letalskega prometa v posameznih vejah prava (civilno, kazensko, javno, mednarodno zasebno in mednarodno javno).

Mednarodni sporazumi in organizacije: čikaška konvencija, drugi mednarodni sporazumi, pristojnost in odgovornost vodje letala PIC glede varnosti letenja in varnostnih ukrepov, odgovornost letalskega prevoznika in pilotov za potnike in blago na zemlji v primeru poškodb ali škode pri upravljanju z letalom, komercialne dejavnosti in z njimi povezana pravila (najem).

Pravila certifikacije plovnosti letala, registrske označbe, licenciranje osebja, postopki v zračni plovbi-letalske operacije Doc. 8168-OPS/611 (oba zvezka), Letalske in letališke službe, spremljajoče/podporne dejavnosti letalstva

Nacionalni zakoni in razlike glede na ustrezne anekse ICAO, zahteve združenih letalskih organov (JAR) in EASE.

Sodna praksa in primeri iz letalskega prava

Opis predmeta: Letalska medicina in psihologija

Študent spozna osnove letalske medicine in psihologije, ki vsebuje osnove anatomije, fiziologije, patofiziologije. Letalska higiena: vpliv višine, vpliv pospeškov, vplivi temperaturnih sprememb, vplivi hrupa in vibracij, vplivi na sposobnost vida, vplivi na sposobnost sluha, senzorne iluzije. Higiena potnikov: spanje, počitek, prehrana, alkohol, tobak, zdravila, letalska bolezen. Človeški dejavniki: osnovni koncepti: človeški dejavniki v letalstvu, pooblastila in omejitve, statistični podatki o nesrečah, koncepti o varnosti letenja. Osnovna fiziologija in ohranjanje zdravja: osnove anatomije, fiziologije, patofiziologije, sestava atmosfere, respiratorni in cirkulatorni sistem, okolje velikih višin, ozon, sevanje, vlažnost, človek in njegovo okolje, senzorni sistem, centralni in periferalni živčni sistem, vid, sluh, ravnotežje, povezovanje senzoričnih signalov, zdravje in higiena, osebna higiena, področje problemov pilota, intoksikacija, omejena sposobnost. Človekova predelava informacij, pozornost in budnost, usmerjanje pozornosti, deljena pozornost, zaznavanje, iluzije, subjektivnost zaznavanja, procesiranje od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, spomin, senzorni spomin, delovni spomin, dolgotrajni spomin, motorični spomin (veščine), izbiranje odgovora, metode in tehnike učenja, motivacija in zmogljivosti, človeške napake in zanesljivost, podobnost, frekvenca, vzročnost, teorija in model človeških napak, proizvajanje napak, notranji vzroki, zunanji vzroki, ergonomija, ekonomija, socialno okolje, sprejemanje odločitev, koncepti sprejemanja odločitev, strukture, meje, tveganje, praktična uporaba, izogibanje napakam in ravnanje pri pojavu napak: upravljanje v pilotski kabini, varnostna zavest, koordinacija več članov posadke, dinamika majhnih grup, vodenje, zadolžitve, komunikacija, osebnost, individualne razlike v osebnosti, prevelika in premajhna stopnja obremenjenosti človeka, stres, utrujenost, ritem telesa in spanje, vodenje stresa in utrujenosti, višja stopnja avtomatizacije v pilotski kabini, prednosti in slabosti, delovni koncepti.

Opis predmeta: Mehanika leta letala

Propelerji: pretvorba vrtilnega momenta motorja v potisk, okvara motorja ali ustavitev motorja, konstrukcija za absorbiranje moči, momenti in dvojice sil zaradi delovanja propelerja. Mehanika leta letala: sile, ki delujejo na letalo, asimetrični potisk, spust v sili, diagram razpoložljive in potrebne vlečne sile ali moči, trajanje leta, dolet, vrhunec leta, sposobnosti pri vzletu in pristanku. Stabilnost: pogoji ravnotežja pri stabilnem horizontalnem letu, metode za doseganje ravnotežnih sil, statična vzdolžna stabilnost, statična prečno-smerna stabilnost, dinamična vzdolžna stabilnost, dinamična prečno-smerna stabilnost. Krmarljivost: splošno, sprememba kota zrakoplova glede na horizontalno ravnino, kontrola nihanja, krmiljenje okrog prečne osi, krmiljenje okrog navpične osi, krmiljenje okrog vzdolžne osi, medsebojni vpliv v različnih ravninah (nihanje/nagibanje), sredstva za zmanjšanje krmilnih sil, masno ravnoteže, uravnoteženje.

Opis predmeta: Zmogljivosti letal

Študent spozna vpliv položaja masnega središča na ravnotežje in let letala. Spoznali bodo zmogljivosti letal za posamezne kategorije: lahka enomotorna in dvomotorna letala ter reaktivna letala. Znali bodo presoditi vpliv parametrov leta na zmogljivost letala. Spoznali bodo podrobno načrtovanje leta za lahka enomotorna in dvomotorna letala ter za reaktivna letala. Za reaktivna letala bodo pridobili ustrezna znanja za načrtovanje leta v oddaljenih področjih in področjih nad morjem.

Opis predmeta: Letalska navigacija 2

Študent spozna osnove delovanja radionavigacijskih sredstev. Spozna vrste navigacijskih sredstev. Spoznali bodo različne metode navigacije v prostoru, aktiven prilet do sredstva in aktiven odlet od sredstva.

Opis predmeta: Operativni postopki letal

ICAO aneks 6, deli I, II in III, zahteve JAR-OPS, splošne zahteve, certificiranje operaterjev in nadzor, zahteve operacijskih postopkov, zahteve postopkov v vsakem vremenu: operacije v slabi vidljivosti, zahteve instrumentov in varnostne opreme, zahteve komunikacijske in navigacijske opreme, popravilo letala, posadka, kabinsko osebje, vodenje leta, transonični in polarni leti, navigacijske zahteve za lete na dolge proge. Posebni operativni postopki in nevarnosti (splošni vidik): seznam minimalne opreme (MEL), razledenitev na zemlji, nevarnost trčenja s pticami in izogibanje, zmanjševanje hrupa, požar/dim, znižanje tlaka v kabini, strižni veter, sunki vetra v bližini CB, turbolenca za letali, pristanek v primeru nevarnosti in preventivni pristanek, izpuščanje goriva v zraku, prevoz nevarnih snovi, kontaminirane vzletnopristajalne steze.

Opis predmeta: Letalski motorji 2

Vsebina predmeta s področja letalski turbinski motorji zajema pregled osnovnih fizikalnih principov ki pogojujejo potisno silo motorja. Sledi pregled pomembnih sestavnih delov motorja, kot so: vstopnik, kompresprske stopnje, zgorevalna komora, izpušna cev s potisno šobo. Opisane so izvedbe obračalnika potiska, in osnove naknadnega zgorevanja. V sklopu sistemov pri letalskih turbinskih strojih je opisan sistem mehanskih pogonov pomožnih naprav, zaganjalnika, generatorja in pomožne enrgetske postaje (APU). Navedeni so načini delovanja motorja ob vzletu pri različnih pogojih okolice (vbrizgavanje vode in metanola), ter potek glavnih značilnosti motorja pri delovanju na velikih nadmorskih višinah. Opisani so še sistemi za dovod goriva , vžigni sistemi in način zaganjanja motorja z možnimi nepravilnostmi.

Opis predmeta: Praktično usposabljanje

Študent opravlja samostojno delo v obliki obveznega enomesečnega praktičnega dela na dogovorjenem delovnem mestu v industrijskem ali raziskovalnem okolju. Delo, ki je glede na izbrano smer/usmeritev praviloma iz ožjega področja strojništva, je individualno spremljano in strokovno vodeno s strani mentorja na fakulteti ter mentorja v industriji in se zaključi z realiziranim projektnim delom. Projektno delo s prilogami, ki dokumentirajo njegovo opravljeno delo študent predstavi in zagovarja pri mentorju na fakulteti. Zaželeno je, da praktično usposabljanje predstavlja podlago oz. izhodišče za diplomsko delo.

Opis predmeta: Diplomsko delo

Študent v diplomskem delu razdela praviloma projektno aplikativno usmerjeno temo, ki jo realizira v spregi z industrijskim okoljem. Z njeno realizacijo potrdi med študijem usvojene kompetence ter izkaže razumevanje delovanja in snovanja tehniških sistemov ter lastne sposobnosti pripevati k tehniškemu razvoju. Zaželeno je, da diplomsko delo nadgrajuje s praktičnim usposabljanjem usvojena praktična spoznanja.

Pojdi na vsebino