3. letnik (neprenovljeni program)
Snovanje in vzdrževanje letal
| Št. | Ime predmeta | Vrsta | Sem. | ECTS | Nosilec | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | Letalski motorji 1 | obvezni | S4 | Z | 4 | Tomaž Katrašnik |
| 2 | Sistemi na letalu | obvezni | S5 | Z | 3 | Andrej Grebenšek |
| 3 | Vzdrževanje letal | obvezni | M1 | Z | 5 | Mitjan Kalin |
| 4 | Snovanje letal | obvezni | M2 | Z | 5 | Radivoj Kikelj |
| 5 | Mehanika leta letala | izbirni | P1 | Z | 3 | Viktor Šajn |
| 6 | Zmogljivosti letal | izbirni | P2 | Z | 5 | Tomaž Mrlak |
| 7 | Hidravlika in pnevmatika | izbirni | 02 | Z | 5 | Franc Majdič |
| 8 | Lahka gradnja v letalstvu | obvezni | M3 | L | 6 | Radivoj Kikelj |
| 9 | Letalski motorji 2 | izbirni | 01 | L | 4 | Tomaž Katrašnik / Tine Seljak |
| 10 | Praktično usposabljanje | obvezni | - | L | 8 | Učitelji v programu |
| 11 | Diplomsko delo | obvezni | - | L | 12 | Učitelji v programu |
Opis predmeta: Letalski motorji 1
Vsebina predmeta s področja letalski batni motorji zajema pregled osnovnih oblik motorjev glede razporeditev valjev za letalske namene. Sledi pregled pomembnih sestavnih delov motorja, krmilni organi. Sledi poglavje o mazanju motorjev, hlajenju in nato vžigalni sistemi. Na kratko so obravnavana letalska goriva, ustvarjanje gorivne zmesi v uplinjalnikih in z vbrizgovanjem goriva, osnove zgorevanja vnaprej pripravljene zmesi in detonacijsko zgorevanje. Obravnavan je vpliv zunanje atmosfere – spremembe nadmorske višine na delovanje motorja . V tem smislu so obravnavani sistemi tlačne polnitve z mehansko gnanimi in na izpušne pline gnanimi turbinskimi polnilniki. Obravnavani so pomožni sistemi, ki pomagajo pri normalnem delovanju letalskega batnega motorja.
Opis predmeta: Sistemi na letalu
Student spozna podrobno sisteme na letalu. Spozna kateri sistemi so nujno potrebni na letalu in kateri ne. Seznani se z redundanco kritičnih sistemov. Spoznali bodo osnovne pnevmatske, hidravlične in električne komponente, ki so osnovni gradniki kompleksnih sistemov.
Opis predmeta: Vzdrževanje letal
Pomen, vloga in cilj vzdrževalne dejavnosti ter njeno mesto v letalstvu. Sistemi pregledov letal (po stanju, preventivno, napovedano). Splošno. Mala letala. Velika letala. Predpoletni pregled. Izredni pregledi. Izvedba 100 urnega in letnega pregleda. Pregled strukture potniškega letala. Metode tehnične diagnostike za vzdrževanje po stanju. Način dela pri remontu letal(označevanje in vodenje). Tehnične publikacije v letalstvu: dokumentacija za nov tip letala, homologacijsko spričevalo,dopolnilno homologacijsko spričevalo, dokumentacija za letalo, motor, propeler, ki so že v uporabi, okrožnica s tehničnimi napotki (Advisory circular – AC), sistem obveščanja o težavah in napakah pri eksploataciji (Service dificulty reporting programm – SDR). Airworthiness directives: AD nota publikacije, ki jih izda proizvajalec, Service bulletin in Alert service bulletin, Instruction for continued ariworthiness. Ostalo: Načini vodenja in razvrščanja tehnične publikacije Standardni letalski deli: splošno, letalski standardi, vijaki, matice, podložke, nenavojni vezni elementi (zatiči, kovice), specialni vezni elementi, ostalo (razcepke, varovalna žica, univerzalna zapirala, deli za jeklene vrvi). Popravila strukture letal: splošno, klasifikacija strukture (nosilna, nenosilna), klasifikacija poškodb, splošna navodila in primeri.
Opis predmeta: Snovanje letal
Študent spozna postopek preliminarnega izračuna letela pri katerem se določijo mase letala, to je masa praznega letala, največja vzletna masa, masa posadke, masa koristnega tovora in masa potrebnega goriva za izvedbo naloge, za katero je letalo konstruirano. Obravnavajo se letala splošne kategorije, samogradnje, enomotorna letala, dvomotorna letala, potniška in transpotna letala.
Opis predmeta: Mehanika leta letala
Propelerji: pretvorba vrtilnega momenta motorja v potisk, okvara motorja ali ustavitev motorja, konstrukcija za absorbiranje moči, momenti in dvojice sil zaradi delovanja propelerja. Mehanika leta letala: sile, ki delujejo na letalo, asimetrični potisk, spust v sili, diagram razpoložljive in potrebne vlečne sile ali moči, trajanje leta, dolet, vrhunec leta, sposobnosti pri vzletu in pristanku. Stabilnost: pogoji ravnotežja pri stabilnem horizontalnem letu, metode za doseganje ravnotežnih sil, statična vzdolžna stabilnost, statična prečno-smerna stabilnost, dinamična vzdolžna stabilnost, dinamična prečno-smerna stabilnost. Krmarljivost: splošno, sprememba kota zrakoplova glede na horizontalno ravnino, kontrola nihanja, krmiljenje okrog prečne osi, krmiljenje okrog navpične osi, krmiljenje okrog vzdolžne osi, medsebojni vpliv v različnih ravninah (nihanje/nagibanje), sredstva za zmanjšanje krmilnih sil, masno ravnoteže, uravnoteženje.
Opis predmeta: Zmogljivosti letal
Študent spozna vpliv položaja masnega središča na ravnotežje in let letala. Spoznali bodo zmogljivosti letal za posamezne kategorije: lahka enomotorna in dvomotorna letala ter reaktivna letala. Znali bodo presoditi vpliv parametrov leta na zmogljivost letala. Spoznali bodo podrobno načrtovanje leta za lahka enomotorna in dvomotorna letala ter za reaktivna letala. Za reaktivna letala bodo pridobili ustrezna znanja za načrtovanje leta v oddaljenih področjih in področjih nad morjem.
Opis predmeta: Hidravlika in pnevmatika
Hidravlika in pnevmatika je tisto področje strojništva, ki je prisotno v mnogih strojniških aplikacijah od avtomatizacije, obdelovalnih in preoblikovalnih strojev, kmetijskih strojev do gradbenih strojev, predvsem mobilnih in drugih strojnih aplikacij, izrazito pa tudi v težki industriji. Kjer so tovrstni sistemi vgrajeni, je njihova vrednost običajno od 20% do 50 % vrednosti celotnega stroja ali postrojenja. V okviru predmeta bodo podane le osnove konvencionalne hidravlike ter proporcionalne tehnike z osnovami ostalih zvezno delujočih krmilij. Študenti bodo v okviru predmeta osvojili osnovna znanja na področju konvencionalne ter proporcionalne hidravlike vključno s teoretičnimi osnovami za preračun, projektiranje in vzdrževanje v praktični uporabi sistemov pogonsko-krmilne hidravlike. Razumeli bodo osnove teh sistemov, konstrukcijskih izvedb in delovanja pomembnejših oziroma najširše uporabljanih konvencionalnih in proporcionalnih komponent ter pridobili osnovna znanja za projektiranje hidravličnih krmilj in sistemov s temi komponentami v praksi. Pridobljeno znanje bo tudi primerna osnova pri vzdrževanju strojev in postrojenj, opremljenih s hidravliko. Pridobljeno znanje bodo študenti uporabili tudi kot osnovo za nadgradnjo znanja na tem področju v višji stopnji, predvsem na področju hidrostatičnih pogonov.
Opis predmeta: Lahka gradnja v letalstvu
Osnovni namen predmeta je, da študenti spoznajo metode za računanje porazdelitve notranjih sil in napetosti v enoosnih in ploskovnih vitkih konstrukcijskih elementih in konstrukcijah, ter da so na osnovi tako določenih notranjih veličin stanja sposobni izračunati dimenzije tako, da bo posamezen konstrukcijski element, kakor tudi celotna konstrukcija geometrijsko stabilna in varna proti eventuelni porušitvi, oziroma varna proti pojavu in širjenju rapok. V ta namen študent spozna metode za določanje napetostnih, deformacijskih in premičnih stanj, ki so specifična za vitke konstrukcijske elemente. Ob tem študent spozna tudi kakšen vpliv na nosilnost konstrukcijskih elementov ima tudi obratovalna temperatura, saj se letalo lahko pri enem poletu giblje v temperaturnem območju med okoli minus 80 oC in plus 90 oC. Eden od pomembnih ciljev predmeta je zato geometrijska optimizacija vitke nosilne letalske konstrukcije, pri kateri je ededn od optimizacijskih kriterijev tudi izbira najustreznejšega gradiva nosilnih konstrukcijskih delov. V primeru ultralahkih letalskih konstrukcij se pogosto uporabijo najrazličnejša kompozitna gradiva, ki imajo ortotropne mehanske lastnosti, občitljiva pa so tudi na pojav razpok.
Opis predmeta: Letalski motorji 2
Vsebina predmeta s področja letalski turbinski motorji zajema pregled osnovnih fizikalnih principov ki pogojujejo potisno silo motorja. Sledi pregled pomembnih sestavnih delov motorja, kot so: vstopnik, kompresprske stopnje, zgorevalna komora, izpušna cev s potisno šobo. Opisane so izvedbe obračalnika potiska, in osnove naknadnega zgorevanja. V sklopu sistemov pri letalskih turbinskih strojih je opisan sistem mehanskih pogonov pomožnih naprav, zaganjalnika, generatorja in pomožne enrgetske postaje (APU). Navedeni so načini delovanja motorja ob vzletu pri različnih pogojih okolice (vbrizgavanje vode in metanola), ter potek glavnih značilnosti motorja pri delovanju na velikih nadmorskih višinah. Opisani so še sistemi za dovod goriva , vžigni sistemi in način zaganjanja motorja z možnimi nepravilnostmi.
Opis predmeta: Praktično usposabljanje
Študent opravlja samostojno delo v obliki obveznega enomesečnega praktičnega dela na dogovorjenem delovnem mestu v industrijskem ali raziskovalnem okolju. Delo, ki je glede na izbrano smer/usmeritev praviloma iz ožjega področja strojništva, je individualno spremljano in strokovno vodeno s strani mentorja na fakulteti ter mentorja v industriji in se zaključi z realiziranim projektnim delom. Projektno delo s prilogami, ki dokumentirajo njegovo opravljeno delo študent predstavi in zagovarja pri mentorju na fakulteti. Zaželeno je, da praktično usposabljanje predstavlja podlago oz. izhodišče za diplomsko delo.
Opis predmeta: Diplomsko delo
Študent v diplomskem delu razdela praviloma projektno aplikativno usmerjeno temo, ki jo realizira v spregi z industrijskim okoljem. Z njeno realizacijo potrdi med študijem usvojene kompetence ter izkaže razumevanje delovanja in snovanja tehniških sistemov ter lastne sposobnosti pripevati k tehniškemu razvoju. Zaželeno je, da diplomsko delo nadgrajuje s praktičnim usposabljanjem usvojena praktična spoznanja.