3. letnik (neprenovljeni program)
Vodenje proizvodnje
Št. | Šifra | Ime predmeta | Vrsta | Sem. | ECTS | Nosilec | |
---|---|---|---|---|---|---|---|
1 | 3070 | Priprava proizvodnje | obvezni | S4 | Z | 5 | Janez Kušar / Tomaž Berlec |
2 | 3062 | Investicijski inženiring in vodenje projektov | obvezni | S5 | Z | 5 | Janez Kušar |
3 | 3072 | Strega materialov in sredstev | obvezni | M1 | Z | 4 | Niko Herakovič |
4 | 3075 | Načrtovanje tehnologij in izdelkov | obvezni | M2 | Z | 4 | Davorin Kramar/Tomaž Pepelnjak |
5 | 3078 | Načrtovanje in vodenje proizvodnje | obvezni | M3 | L | 5 | Janez Kušar/Tomaž Berlec |
6 | 3135 | Praktično usposabljanje | obvezni | - | L | 8 | Učitelji v programu |
7 | 3136 | Diplomsko delo | obvezni | - | L | 12 | Učitelji v programu |
8 | Izbirni predmet programa P1- Mehanika nekovinskih gradiv ali Tehnologije vzdrževanja | izbirni | P1 | Z | 4 | Lidija Slemenik Perše ali Mitjan Kalin/Marko Polajnar | |
9 | Tehnologija spajanja | izbirni | P2 | Z | 4 | Damjan Klobčar | |
10 | Montaža | obvezni | 01 | Z | 4 | Niko Herakovič | |
11 | Preiskave materialov in izdelkov | izbirni | 02 | L | 5 | Tomaž Kek | |
Opis predmeta: Priprava proizvodnje
Mesto priprave proizvodnje v organizacijski strukturi podjetja. Priprava proizvodnje v individualni, serijski in masovni proizvodnji. Normativi časa (metoda naključnega snemanja časovnih struktur stanj, metode snemanja časov, metode v naprej napovedanih časov – WF sistem, računanje časov glavne rabe delovnih sredstev, določanje časovnih normativov za delavca in delovno sredstvo, SMED metoda in metoda POKA YOKE). Konstrukcijska priprava proizvodnje (grafični prikazi strukture proizvodov in kosovnice proizvodov, določanje materialnih potreb). Tehnološka priprava proizvodnje (vrste operacij in procesov, načini prikazovanja operacij in procesov, tehnološki postopek, delitev tehnoloških postopkov po zgradbi in obliki, pripomočki za izdelavo tehnoloških postopkov, pretočni čas operacije in naročila, rokovnik izdelka). Operativna priprava proizvodnje (lansiranje in dispečiranje izdelave). Osnove metode prostorske razmestitve delovnih sredstev – Layout.
Opis predmeta: Investicijski inženiring in vodenje projektov
Osnovni pojmi investicijskega inženiringa. Vrste investicij. Kriteriji investicijskega računa. Metode investicijskega računa. Statični investicijski račun (izračun gospodarnosti in rentabilnosti). Dinamični investicijski račun (metoda kapitalizirane vrednosti, metoda interne obrestne mere, metoda anuitet). Diferenčna investicija in mejna vrednost kapitala. Časovna točka nadomestila investicijske opreme. Dokumentacija potrebna za izvedbo investicije (investicijski predlog, predinvesticijska študija, investicijski program, idejni projekt, tehnična dokumentacija). Timsko delo in metode kreativnosti. Definicija projekta in vrste projektov. Cilji in strategije izvedbe projekta. Razčlenitev vsebine in organiziranje udeležencev projekta. Matrike odgovornosti udeležencev projekta. Metode načrtovanja dogodkovnih in aktivnostnih mrežnih diagramov (analiza strukture, časov, virov in stroškov projekta). Nadzorovanje in vodenje izvedbe projekta. Računalniško podprto načrtovanje in vodenje projektov.
Opis predmeta: Strega materialov in sredstev
Strega materiala in sredstev je kot del proizvodne logistike ključnega pomena za sam proces izdelave ter za nemoteno odvijanje proizvodnje. Neposredno vpliva na stroške proizvodnje, pretočne čase, kapaciteto izdelovalnih sistemov ter učinkovitost kakor tudi fleksibilnost proizvodnje. V sodobni proizvodnji je prav v urejeni stregi, skladiščenju in transportu mogoče iskati možnosti za optimiranje proizvodnje. Računalniško integrirane in avtomatizirane proizvodnje si brez obvladovanja strežnih oziroma logističnih procesov ni mogoče predstavljati. Ustrezna izbira strežnih naprav in sistemov podpirata fleksibilnost izdelave in proizvodnje, kar je še kako pomembno za mala in srednje velika podjetja. Študenti bodo v okviru predmeta spoznali logistične procese: skladiščenje, transport in strego ter ustrezne logistične in strežne sisteme. Predmet je razdeljen v več zaključenih vsebin. V uvodnem delu so podani osnovni pojmi in opredelitev procesov ter sistemov ter njihov vpliv na proizvodnjo. Poglavje o skladiščenju obsega pomen, vrste in nastanek zalog v proizvodnji, vrste in avtomatizacijo skladiščnih sistemov ter načine identifikacije in sledenja predmetov skladiščenja. Poglavje transport in transportni sistemi obravnava transportne aktivnosti, vrste transportnih naprav in način določitve kapacitete ter sredstva, ki se uporabljajo za hranjenje materiala pri skladiščenju in transportu. Pomemben del predavanj je namenjen snovanju naprav za pozicioniranje in vpenjanje pri različnih vrstah izdelave, mehanizaciji in avtomatizaciji teh naprav in ekonomski upravičenosti vpenjalnih naprav. Za avtomatizacijo proizvodnje je treba poznati možnosti in komponente, ki jo omogočajo. Obravnavani bodo različni sistemi avtomatizirane strege. Za nemoteno izvajanje izdelave morajo biti na razpolago poleg materiala, vpenjalnih naprav in informacij tudi orodja. Gospodarjenje z orodji je del logističnega procesa v proizvodnji in obsega aktivnosti, spremljanje toka orodij ter oskrbo z orodji. Za skrajšanje pretočnih časov, še posebno pri preoblikovanju študenti spoznajo še hitro menjavo orodij tako organizacijsko kot tehniško.
Opis predmeta: Načrtovanje tehnologij in izdelkov
Tehnologija je sestavni del razvoja izdelka. Pri razvoju izdelka je pomembna organizacija, kjer je sodoben vzporedni pristop tisti, ki polaga več pozornosti pripravi, zato je izvedbena faza izdelave krajša. Načrtovanje izdelka zajema obširen pregled za pripravo projekta – izdelka, ki se v obliki elaborata predloži menagementu podjetja. Ta odobri (ali tudi ne) finančna sredstva, da se prične “razvoj” izdelka. Pot od ideje do izdelka poteka po sistemu QFD. Oblikovanje izdelka z vidika lažje obdelave in montaže ob sočasnem upoštevanju ekologije in recikliranja mora biti zajeto, če želimo sodobno izdelavo. Naslednja pomembna faza je načrtovanje/izbira tehnologij, kjer je pomembna tehnološka dejavnost v povezavi z ekonomijo. Zato predstavljamo vrsto novih in sodobnih tehnologij, ki omogočajo izdelavo “izdelka”. Tu bo zajeto preoblikovanje, odrezavanje, EDM, laserska obdelava, rezanje s curkom, visokohitrostna obdelava, tlačni liv, brizganje plastike, itd. Za izbran postopek pa bo na koncu potrebno določiti tehnologijo (stroji, orodja, parametri) in optimirati izdelovalni proces glede na čas in ceno izdelave.
Opis predmeta: Načrtovanje in vodenje proizvodnje
Funkcije načrtovanja in vodenja proizvodnje. Sistemi načrtovanja in vodenja proizvodnje. Načrtovanje proizvodnega programa. Načrtovanje materialnih potreb (cilji načrtovanja materialnih potreb, metode grobega in finega načrtovanja materialnih potreb). Načrtovanje kapacitet (cilji načrtovanja kapacitet, razpoložljive kapacitete, normativi kapacitet, grobo načrtovanje kapacitet, pretočno terminiranje in ugotavljanje potreb po kapacitetah). Grobo in fino terminiranje naročil (cilji terminiranja, statično in dinamično terminiranje naročil). Nadzor in vodenje zalog ter gospodarjenje z materialom (tipi stanja materiala v skladišču, določanje optimalnih izdelovalnih in oskrbovalnih količin, gospodarjenje z materialom). Alternativni postopki načrtovanja in vodenja proizvodnje (MRP sistem, KANBAN sistem, napredovalna števila, na obremenitev orientirano proženje naročil). Pregled računalniško podprtih sistemov načrtovanja in vodenja proizvodnje (funkcije komercialnih PPC sistemov ter izbor in uvedba PPC sistema v podjetje).
Opis predmeta: Praktično usposabljanje
Študent opravlja samostojno delo v obliki obveznega enomesečnega praktičnega dela na dogovorjenem delovnem mestu v industrijskem ali raziskovalnem okolju. Delo, ki je glede na izbrano smer/usmeritev praviloma iz ožjega področja strojništva, je individualno spremljano in strokovno vodeno s strani mentorja na fakulteti ter mentorja v industriji in se zaključi z realiziranim projektnim delom. Projektno delo s prilogami, ki dokumentirajo njegovo opravljeno delo študent predstavi in zagovarja pri mentorju na fakulteti. Zaželeno je, da praktično usposabljanje predstavlja podlago oz. izhodišče za diplomsko delo.
Opis predmeta: Diplomsko delo
Študent v diplomskem delu razdela praviloma projektno aplikativno usmerjeno temo, ki jo realizira v spregi z industrijskim okoljem. Z njeno realizacijo potrdi med študijem usvojene kompetence ter izkaže razumevanje delovanja in snovanja tehniških sistemov ter lastne sposobnosti pripevati k tehniškemu razvoju. Zaželeno je, da diplomsko delo nadgrajuje s praktičnim usposabljanjem usvojena praktična spoznanja.
Opis predmeta:
Mehanika nekovinskih gradiv
Polimeri postajajo vedno bolj pomembni konstrukcijski materiali. Njihova uporaba v industriji hitro narašča zaradi prednosti, ki jih ti materiali nudijo v primerjavi z bolj tradicionalnimi materiali kot so npr. kovine. Nekaj poglavitnih prednosti je: enostavno preoblikovanje, odpornost na korozijo, ugodno razmerje med trdnostjo in težo, več-funkcijski namen uporabe… Od njih se pričakuje, da prenašajo obremenitve skozi celotno življensko dobo. To zahteva napovedovanje dolgotrajne zanesljivosti konstrukcijskih elementov, kar nadalje zahteva poznavanje lastnosti materialov. Konstruiranje s polimeri je precej zahtevno ker so, za razliko od kovin, mehanske lastnosti polimerov močno odvisne od časa. Slušatelj se bo seznanil z znanji, ki so potrebna za uspešno uporabo nekovinskih materialov v inženirski praksi.Osvoji metodologije karakterizacije nekovinskih materialov, ki izražajo časovno odvisnost, ter osvoji osnovne koncepte snovanja izdelkov iz tovrstnih materialov.
Tehnologije vzdrževanja
Vloga in pomen vzdrževanja v malih,srednjih in velikih podjetjih. Spremljanje in vrednotenje stroškov vzdrževanja v celotnem obdobju delovanja stroja ali naprave. Namen in cilji vzdrževanja. Prednosti in slabosti tehnologij vzdrževanja; vzdrževaje po nastanku poškodbe, preventivno ali vzdrževanje po času, prediktivno ali vzdrževanje po stanju, proactivno ali vnaprejšnje vzdrževanje. Osnove tehnike preventivnega in vzdrževanja po stanju; analiza vibracij, zapisovanje in procesiranje signalov, diagnostika poškodb z uporabo analize vibracij, ukrepi za zmanjšanje poškodb zarado vibracij, tehike za analizo olja in delcev v olju, ostale tehnike za prediktivno vzdrževanje. Pomen uporabe on-line in off-line tehnik za proces vzdrževanja, zanesljivost izmerjenih podatkov in stroškovna analiza uporabe naštetih tehnik. Organizacijske sheme vzdrževanja.
Opis predmeta: Tehnologija spajanja
Prikaz pomena spajanja materialov in toplotnega rezanja v praksi. Uporaba različnih postopkov varjenja, spajkanja, lepljenja, metalizacije in toplotnega rezanja v industrijski uporabi. Pregled postopkov iz praktičnega vidika. Pregled materialov, ki jih najpogosteje varimo, spajkamo ali lepimo v praksi. Pregled lastnosti materialov, ki se med varjenjem ob segrevanju in taljenju spreminjajo in ki vplivajo na lastnosti spoja. Varjenje s taljenjem in varjenje v hladnem. Primerjava varjenja z spajkanjem in lepljenjem. Prikaz razlik in uporaba toplotnega rezanja z laserjem, oblokom in plamenom. Razlika v agregatnih stanjih materiala med toplotnim rezanjem. Študent mora po opravljenem izpitu razlikovati varjenje, spajkanje in lepljenje, in mora samostjo odločati o izbiri za konkretne primere. S praktičnega vidika se prikažejo lastnosti obloka, plazme (pihalni učinek), elektronskega snopa in laserja ter njihovo uporabo v praksi. Izračun temperature predgrevanja za večine konstrukcijskih jekel. Pregled razlogov za zaostale napetosti in deformacije v spojih. Zaščita in varstvo pri delu pri različnih postopkih varjenja, rezanja in spajkanja v praksi.
Opis predmeta: Montaža
Tehnologija montaže je področje strojništva, ki pokriva v zadnjem času vse bolj rastoče potrebe v sodobnem tržnem gospodarstvu po učinkoviti avtomatizaciji in predvsem racionalizaciji ter dobri organiziranosti področja montaže. Kot del proizvodnega sistema obsega montaža povprečno do 50% izdelovalnega časa ter do 30% proizvodnih stroškov, zato je učinkovita organizacija in racionalizacija montaže tembolj pomembna. Pri predmetu Tehnologija montaže bodo študentje pridobili osnovna znanja o strukturi izdelka, montažnih operacijah, tehnologiji montaže v proizvodnem sistemu, montažnih sistemih, avtomatizirani in robotizirani montaži izdelkov ter planiranju in zanesljivosti ter razpoložljivosti montažnih sistemov. Po zaključku predavanj bodo študentje imeli sposobnost odločanja pri snovanju izdelka glede na možnosti montaže, pri poznavanju in snovanju montažnih procesov in sistemov ter pri sposobnosti izbire ustreznega montažnega procesa in sistema za določen proizvodni sistem. Znanje, pridobljeno pri tem predmetu bo tudi osnova za nadgradnjo znanj s tega področja v drugi stopnji študija.
Opis predmeta: Preiskave materialov in izdelkov
Pomen in namen preiskav: Zgodovinski pregled o neustreznih obravnavah materialov in izdelovalni tehnologij s poudarkom na varjenju in zvarih, določevanje mehanskih in fizikalnih lastnosti materialov, preizkusi na temperaturi okolice pri višjih in nižjih temperaturah pri statični in dinamičnih obremenitvah, pomen porušnih in neporušnih preiskav. Cilj teh preiskav je ugotoviti stanje materiala ter njihove lastnosti, ki ustrezajo predpisanim zahtevam konstrukcije. Integriteta površin: Vpliv različnih obratovalnih procesov in pogojev obdelave na lastnosti površin in površinskih slojev. Metalurški vidiki porušnih preiskav na različnih vrstah zvarov: Natezni preizkus, upogibni preizkus, preizkus udarne žilavosti, natezno strižni preizkus. Raziskave pokljivosti zvarov po Lihaju, Braun-Boveri-ju, Kizelu in Robertsouu. Testiranje relaksacije pri popuščanju jekel. Vizualni pregledi površin: Priprava površine, merilni pripomočki za vizualno kontrolo zvarov, optični pripomočki za opazovanje in ocenjevanje površin porušitve, napake, zajede in razpoke na površini zvarov. Optična mikroskopija. Svetlobno spektralna analiza. Boreskopija. Elektronska mikroskopija z mikrosondo. Penetrantski preizkusi. Magnetne metode. Vrtinčni tokovi. Preiskave z rentgenskimi in gama žarki: Fizikalne osnove, vrste in oblike rentgenskih cevi, vrste anodnih glav, žarišče cevi, pregled načinov merjenja intenzivnosti, kakovost slike in notranja neostrina, določevanje optimalne razdalje cevi od preizkušanca, ocenjevanje napak, varstvo pred sevanjem. Preiskave z ultrazvokom: Fizikalne osnove, pridobivanje ultrazvoka, postopki preizkušanja, naprave za preizkušanje, ultrazvočne glave, posebni postopki preizkušanja.