3. letnik (neprenovljeni program)

Transportni in delovni stroji

Št. Šifra Ime predmeta Vrsta Sem. ECTS Nosilec
1 3061 Hidravlika in pnevmatika obvezni S4 Z 5 Franc Majdič
2 3062 Investicijski inženiring in vodenje projektov obvezni S5 Z 5 Janez Kušar
3 3063 Nosilne konstrukcije obvezni M1 Z 4 Boris Jerman
4 3066 Delovni stroji obvezni M2 Z 4 Janez Benedičič/Rajko Bernik
5 3068 Pogonski stroji obvezni M3 L 5 Mitjan Kalin/Bojan Podgornik
6 3135 Praktično usposabljanje obvezni - L 8 Učitelji v programu
7 3136 Diplomsko delo obvezni - L 12 Učitelji v programu
8 Mehanika nekovinskih gradiv ali Tehnologije vzdrževanja izbirni P1 Z 5 Lidija Slemenik Perše ali Mitjan Kalin/Marko Polajnar
9 Konstrukcijska gradiva izbirni P2 Z 4 Roman Šturm
10 Transmisije vozil obvezni 01 Z 4 Jernej Klemenc / Simon Oman
11 Logistika prometa izbirni 02 L 5 Miha Ambrož / Robert Kunc

Opis predmeta: Hidravlika in pnevmatika

Hidravlika in pnevmatika je tisto področje strojništva, ki je prisotno v mnogih strojniških aplikacijah od avtomatizacije, obdelovalnih in preoblikovalnih strojev, kmetijskih strojev do gradbenih strojev, predvsem mobilnih in drugih strojnih aplikacij, izrazito pa tudi v težki industriji. Kjer so tovrstni sistemi vgrajeni, je njihova vrednost običajno od 20% do 50 % vrednosti celotnega stroja ali postrojenja. V okviru predmeta bodo podane le osnove konvencionalne hidravlike ter proporcionalne tehnike z osnovami ostalih zvezno delujočih krmilij. Študenti bodo v okviru predmeta osvojili osnovna znanja na področju konvencionalne ter proporcionalne hidravlike vključno s teoretičnimi osnovami za preračun, projektiranje in vzdrževanje v praktični uporabi sistemov pogonsko-krmilne hidravlike. Razumeli bodo osnove teh sistemov, konstrukcijskih izvedb in delovanja pomembnejših oziroma najširše uporabljanih konvencionalnih in proporcionalnih komponent ter pridobili osnovna znanja za projektiranje hidravličnih krmilj in sistemov s temi komponentami v praksi. Pridobljeno znanje bo tudi primerna osnova pri vzdrževanju strojev in postrojenj, opremljenih s hidravliko. Pridobljeno znanje bodo študenti uporabili tudi kot osnovo za nadgradnjo znanja na tem področju v višji stopnji, predvsem na področju hidrostatičnih pogonov.

Opis predmeta: Investicijski inženiring in vodenje projektov

Osnovni pojmi investicijskega inženiringa. Vrste investicij. Kriteriji investicijskega računa. Metode investicijskega računa. Statični investicijski račun (izračun gospodarnosti in rentabilnosti). Dinamični investicijski račun (metoda kapitalizirane vrednosti, metoda interne obrestne mere, metoda anuitet). Diferenčna investicija in mejna vrednost kapitala. Časovna točka nadomestila investicijske opreme. Dokumentacija potrebna za izvedbo investicije (investicijski predlog, predinvesticijska študija, investicijski program, idejni projekt, tehnična dokumentacija). Timsko delo in metode kreativnosti. Definicija projekta in vrste projektov. Cilji in strategije izvedbe projekta. Razčlenitev vsebine in organiziranje udeležencev projekta. Matrike odgovornosti udeležencev projekta. Metode načrtovanja dogodkovnih in aktivnostnih mrežnih diagramov (analiza strukture, časov, virov in stroškov projekta). Nadzorovanje in vodenje izvedbe projekta. Računalniško podprto načrtovanje in vodenje projektov.

Opis predmeta: Nosilne konstrukcije

Mehanske lastnosti jeklene pločevine ter njihova odvisnost od smeri merjenja, debeline in temperature; plastni iztrg; Kriteriji za izbor jekla, ki je odporno na krhki lom; Priprava žlebov za zvare; sistemizacija varjenih spojev; Klasifikacija napak v zvarih; nivoji sprejemljivosti napak v zvarih; statično obremenjeni varjeni spoji; Statična odpornost čelnih, kotnih in drugih tipičnih zvarov; zasnova in dimenzioniranje statično obremenjenih varjenih spojev; Utrujenostna (dinamična) odpornost varjenih spojev; zasnova in dimenzioniranje dinamično obremenjenih varjenih spojev; Varjeni nosilci in stebri iz odprtih in zaprtih prečnih presekov; okrepitveni elementi v tenkostenih konstrukcijah; Varjeni palični nosilci; varjeni palični nosilci iz okroglih in pravokotnih cevi; Varjeni ločni nosilci in okvirji; Osnove dimenzioniranja tlačnih posod; kategorije tveganja tlačnih posod; projektne obremenitve; gradiva za tlačne posode; testne grupe; Določitev minimalne debeline sten za notranji in zunanji projektni tlak; Varjeni tlačni cevovodi in razdelilniki; Varjeni rezervoarji in nekater druge kompleksne konstrukcije; Deformacije varjenih elementov in konstrukcij.

Opis predmeta: Delovni stroji

Opredelitev tehniškega procesa. Povezava med naravnimi in tehniškimi sistemi ter med naravnimi in tehniškimi procesi. Tehniški sistem za področje konstruiranja (Hubka). Primeri osnovnih funkcij procesa in prenos v sistem. Popis zahtev, dopolnjenih zahtev in želja na posameznih primerih. Povezava funkcij z delovnimi principi. Variacija delovnih principov: predstavitev obstoječih in iskanje novih. Lastnosti konstrukcijskega okolja. R&K proces po VDI 2221. Razvojno konstrukcijski proces s sedmimi fazami (HUBKA). R&K iterativni proces z zlato zanko (DUHOVNIK). Na predavanjih so izvedeni primeri z dvigalnim mehanizmom, spravilom lesa iz gozda, mehatronskim sistemom za transport naplavin. Drugi del predavanj je namenjen predstavitvi raznih delovnih strojev in naprav za izvajanje določenih procesov. Predavanja so iz področja kmetijskih, gradbenih, lesno-obdelovalnih strojev in transportnih naprav. V tem delu predavanj se študent spozna s specifičnimi tehnološkimi procesi za katere se razvijajo tehnični sistemi.

Opis predmeta: Pogonski sklopi

Osnove, delitev in elementi pogonskih sklopov (električni, hidravlični, mehanski). Osnovna stanja električnih pogonskih sklopov, karakteristike elektromotorjev, primerjava izmenični – enosmerni elektromotorji, sinhronski – asinhronski elektromotorji, regulacija, obratovalna stanja električnega pogonskega sistema.Osnove in karakteristike hidravličnega pogonskega sklopa, izvedbe hidravličnih pogonov in njihove komponente, dimenzioniranje in izbira sestavin, krmiljenje, krmilna hidravlika, prehodni pojavi pri delovanju hidravličnih pogonov, snovanje hidravličnih pogonov. Mehanski pogonski sklopi s stalnim prestavnim razmerjem – način prenosa moči, delitev mehanskih pogonov, elementi pogonskega sklopa in njihove lastnosti, osnovne enačbe za določitev nosilnosti elementov, vpliv materiala in obdelave površine na zanesljivost elementov pogonskih sklopov. Delitev planetnih gonil, zunanje in notranje prestavno razmerje, diagrami hitrosti, način prenosa moči. Vrste pogonskih sklopov s spremenljivim prestavnim razmerjem, avtomatski menjalniki, pretok moči, regulacija/krmiljenje. Vrste napak elementov pogonskih sklopov, odstopki in tolerance elementov pogonskega sklopa, razstopi, vpliv na nosilnost in izkoristek elementov pogonskih sklopov. Obratovanje pogonskih sklopov – hrup, vrste mazanja in hlajenja, segrevanje, izgube in izkoristek, vrste poškodb elementov pogonskih sklopov in vzroki zanje. Razvojni trendi v pogonski tehniki (materiali, površine, konstrukcija).

Opis predmeta: Praktično usposabljanje

Študent opravlja samostojno delo v obliki obveznega enomesečnega praktičnega dela na dogovorjenem delovnem mestu v industrijskem ali raziskovalnem okolju. Delo, ki je glede na izbrano smer/usmeritev praviloma iz ožjega področja strojništva, je individualno spremljano in strokovno vodeno s strani mentorja na fakulteti ter mentorja v industriji in se zaključi z realiziranim projektnim delom. Projektno delo s prilogami, ki dokumentirajo njegovo opravljeno delo študent predstavi in zagovarja pri mentorju na fakulteti. Zaželeno je, da praktično usposabljanje predstavlja podlago oz. izhodišče za diplomsko delo.

Opis predmeta: Diplomsko delo

Študent v diplomskem delu razdela praviloma projektno aplikativno usmerjeno temo, ki jo realizira v spregi z industrijskim okoljem. Z njeno realizacijo potrdi med študijem usvojene kompetence ter izkaže razumevanje delovanja in snovanja tehniških sistemov ter lastne sposobnosti pripevati k tehniškemu razvoju. Zaželeno je, da diplomsko delo nadgrajuje s praktičnim usposabljanjem usvojena praktična spoznanja.

Opis predmeta:

Mehanika nekovinskih gradiv

Polimeri postajajo vedno bolj pomembni konstrukcijski materiali. Njihova uporaba v industriji hitro narašča zaradi prednosti, ki jih ti materiali nudijo v primerjavi z bolj tradicionalnimi materiali kot so npr. kovine. Nekaj poglavitnih prednosti je: enostavno preoblikovanje, odpornost na korozijo, ugodno razmerje med trdnostjo in težo, več-funkcijski namen uporabe… Od njih se pričakuje, da prenašajo obremenitve skozi celotno življensko dobo. To zahteva napovedovanje dolgotrajne zanesljivosti konstrukcijskih elementov, kar nadalje zahteva poznavanje lastnosti materialov. Konstruiranje s polimeri je precej zahtevno ker so, za razliko od kovin, mehanske lastnosti polimerov močno odvisne od časa. Slušatelj se bo seznanil z znanji, ki so potrebna za uspešno uporabo nekovinskih materialov v inženirski praksi.Osvoji metodologije karakterizacije nekovinskih materialov, ki izražajo časovno odvisnost, ter osvoji osnovne koncepte snovanja izdelkov iz tovrstnih materialov.

 

Tehnologije vzdrževanja

Vloga in pomen vzdrževanja v malih,srednjih in velikih podjetjih. Spremljanje in vrednotenje stroškov vzdrževanja v celotnem obdobju delovanja stroja ali naprave. Namen in cilji vzdrževanja. Prednosti in slabosti tehnologij vzdrževanja; vzdrževaje po nastanku poškodbe, preventivno ali vzdrževanje po času, prediktivno ali vzdrževanje po stanju, proactivno ali vnaprejšnje vzdrževanje. Osnove tehnike preventivnega in vzdrževanja po stanju; analiza vibracij, zapisovanje in procesiranje signalov, diagnostika poškodb z uporabo analize vibracij, ukrepi za zmanjšanje poškodb zarado vibracij, tehike za analizo olja in delcev v olju, ostale tehnike za prediktivno vzdrževanje. Pomen uporabe on-line in off-line tehnik za proces vzdrževanja, zanesljivost izmerjenih podatkov in stroškovna analiza uporabe naštetih tehnik. Organizacijske sheme vzdrževanja.

Opis predmeta: Konstrukcijska gradiva

Značilnosti preoblikovanih polizdelkov, litih in sintranih delov z vidika vrste materialov, stanja, mehanskih in fizikalnih lastnosti; spozna se proizvodni program, dimenzije, odstopki in uporabnost takih delov. Značilnosti toplotno obdelanih delov: pregled postopkov celostne in površinske toplotne obdelave, dimenzijske spremembe pri toplotni obdelavi, zaostale napetosti po toplotni obdelavi, toplotna obdelava zobnikov, izdelava in toplotna obdelava različnih vrst vzmeti, izbira materialov za osi in gredi z vidika zagotavljanja ustreznih mehanskih lastnosti vključno z integriteto površin. Uporaba Lamontovih diagramov za določevanje mehanskih lastnosti strojnih delov po toplotni obdelavi, Assimov diagram za izbiro temperature visokega popuščanja pri jeklih za poboljšanje. Utrujanje materialov: vpliv oblike in stanja površine na utrujanje, napake in nehomogenosti v materialu, vpliv plinov in tekočin na degradacijo materialov ter na vpliv na časovno in trajno trdnost materialov. Lezenje materialov: vpliv tlaka in temperature na lezenje, vplivi okolice in materiala na potek procesa lezenja, Materiali odporni na lezenje, zasledovanje procesa lezenja in napovedovanje preostale življenjske dobe konstrukcije. Poškodbe materialov v obratovanju: izbira materialov na osnovi mehanskih lastnosti in žilavosti zloma, toplotni vplivi pri različnih tehnologijah ali v različnih obratovalnih pogojih na lomno mehanske lastnosti materialov, lom materialov zaradi napetostne korozije v kemijsko agresivnih medijih v obratovanju naprav v kemični in procesni industriji, korozijska poškodba, kompatibilnost materialov v konstrukcijah, preprečevanje korozije (anodna in katodna zaščita in ostali postopki zaščite). Pregled testiranja materialov brez porušitve: vizualni pregled, boreskopija, magnetne in magnetno induktivne metode, zvočne metode in sevalne metode.

Opis predmeta: Transmisije vozil

Vloga transmisije v vozilu (zunanja transformacija, elastičnost in upravljanje vozila po smeri). Delitve transmisij (mehanske, hidromehanske , električne). Transmisije cestnih in železniških vozil (2×4, 4×4, večkolesni pogoni AWD). Pogonski agregati in transmisije. Elementi transmisije: sklopke, menjalniki, izravnalni mehanizmi (kardanske gredi, homokinetični zglobi), kotna gonila, diferencial, polgredi, polosi, kolesni sklop. Vezi med vozilom in cestiščem: kolesa, platišča (izvedbe, označevanje), pnevmatike (izvedbe, označevanje). Vzdrževanje oprijema, trajanje pnevmatik v različnih obratovalnih pogojih. Ekološki vidiki (hrup, obraba, reciklaža).

Opis predmeta: Logistika prometa

Cilj predmeta je seznaniti študenta z osnovami logistike kopenskega, vodnega in zračnega prometa s poudarkom na kopenskem cestnem prometu. Predstavljene so tehnične rešitve transportnih vozil in njihove opreme, tehnične rešitve cestne infrastrukture ter informacijskih sistemov transporta in skladiščenja. Predstavljena je kategorizacija vozil v skupine z glavnimi poudarki vsake izmed njih. Podrobneje so obdelana cestna transportna vozila in sistemi na njih. Poučevanje poteka v obliki predavanj in vaj. Na predavanjih so v začetku podane teoretične osnove logističnih sistemov, v nadaljevanju pa je tako pridobljeno znanje aplicirano na uporabo metod logistike v kopenskem cestnem transportu. Vaje so razdeljene na terenski in projektni del. Na terenskih vajah študentje spoznajo praktične probleme s področja predmeta in njihove obstoječe rešitve. V projektnem delu s pomočjo pridobljenih znanj in literature poiščejo rešitve konkretnih problemov.

Pojdi na vsebino