Analiza napak na vozilih ugotovljenih pri postopkih tehničnih pregledov vozil s konvencionalnimi statističnimi metodami in z metodami rudarjenja podatkov

Raziskovalni projekti so (so)financirani s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost

• Članica UL: UL Fakulteta za strojništvo
• Šifra projekta: V2-1929
• Naslov: Analiza napak na vozilih ugotovljenih pri postopkih tehničnih pregledov vozil s konvencionalnimi statističnimi metodami in z metodami rudarjenja podatkov
• Trajanje: 01.11.2019 – 31.10.2022
• Vodja: prof. dr. Jernej Klemenc
• Veda: Tehniške vede
• Sodelujoče RO: Povezava
• Sestava projektne skupine: Povezava
• Bibliografske reference: Povezava

Vsebinski opis projekta

V sklopu projekta bo izvedena analiza napak na vozilih ugotovljenih pri postopkih tehničnih pregledov vozil.

Cilji projekta sovpadajo s postavljenimi zahtevami v razpisni dokumentaciji:

1.) Zbiranje podatkov številu opravljenih tehničnih pregledov v posameznem letu pri posameznih izvajalnih organizacijah.

2.) Ugotovitev podatkov o številu tehnično brezhibnih vozil po organizacijah.

3.) Ugotovitev podatkov o treh najpogostejših pomanjkljivostih, napakah in kritičnih napakah pri pregledih.

4.) Izvedba analize napak na območjih različnih regij v Republiki Sloveniji.

5.) Izvedba analize različnih napak pri različnih organizacijah.

Cilji projekta so razdeljeni na dva sklopa: t.j. na primarne in sekundarne cilji projekta.

Primarni cilj projekta je, da se: i.) za obdobje dveh let določi število opravljenih tehničnih pregledov za različne kategorije vozil; ii.) analizira tehnično brezhibnost vozil ter odkrite napake in iii.) izvede primerjavo z zahodno evropskimi državami (predvsem z Nemčijo, kjer so javno dostopni podatki najpopolnejši). Z doseganjem primarnega cilja bo mogoče postaviti tudi nabor priporočil, ki bi vodila v izboljšanje stanja tehnične brezhibnosti vozil, registriranih v Sloveniji.

Sekundarni cilj projekta je primerjalna analiza med različnimi regijami in izvajalci tehničnih pregledov. V primerih odkritih razlik, bomo z analizo vzrokov skušali oblikovati priporočila za zmanjšanje teh razlik, kjer bo to mogoče.

Zadane cilje projekta bomo dosegli z izvajanjem aktivnosti v šestih vsebinskih fazah projekta, ki si med seboj logično sledijo in se tudi prekrivajo:

1.) Začetno zbiranje podatkov o tehničnih pregledih od izvajalcev.

2.) Analiza začetnega nabora podatkov z ugotavljanjem nepopolnih ali manjkajočih podatkov.

3.) Priprava priporočil in metod za izboljšanje kvalitete vhodnih podatkov.

4.) Zbiranje podatkov za namen končne statistične analize in rudarjenja podatkov.

5.) Vmesna in končna obdelava podatkov.

6.) Predstavitev in diseminacija rezultatov.

Začetne faze projekta so namenjene predvsem oceni kvalitete podatkov o tehničnem stanju vozil, ki jih je mogoče pridobiti s strani izvajalcev. Zaradi velikega obsega podatkov, ki bodo zbrani od organizacijsko zelo različnih izvajalcev tehničnih pregledov tako pričakujemo probleme, ki so povezani z manjkajočimi ali nepopolnimi podatki. Kvaliteta vnosa podatkov v informacijski sistem namreč lahko predstavlja določen problem, saj lahko vodi do primerjanja v principu neprimerljivih podatkov. Zato bo poseben del projekta predstavljala tudi analiza kakovosti vhodnih podatkov in po potrebi razvoj metodologije za procesiranje manjkajočih ali nepopolnih podatkov.

Z različnimi statističnimi analizami in metodami rudarjenja podatkov bomo nato skušali ugotoviti, kakšno je dejansko stanje tehničnih pregledov in napak, ki se pri njih odkrijejo. Nadalje bomo analizirali statistična odstopanja na tehničnih pregledih ugotovljenih pomanjkljivosti in napak. Pri tem se bo podatke smiselno združevalo po regijah s ciljem določitve lokalnih posebnosti glede starostnega spektra vozil. Izvedle se bodo tudi primerjalne analize med posameznimi izvajalci tako na nivoju regij kot tudi države. Na ta način se bo ugotovilo regijska odstopanja in odstopanja na nivoju države. V primeru večjih ugotovljenih odstopanj med regijami ali izvajalci bomo z dodatnimi analizami skušali ugotoviti vzroke zanje.

Končni rezultat analiz bo tudi primerjava stanja tehnične izpravnosti vozil s stanjem v razviti večji zahodni državi (Nemčija). Primerjali bomo tako podobnost statistik tehničnih napak kot tudi podobnost naraščanja tehničnih napak s starostjo pregledanih vozil.

Z doseganjem primarnih ciljev projekta bodo ob koncu projekta na voljo naslednji rezultati:

– Na enoličen način bo natančno ugotovljeno število tehničnih pregledov v RS za dve zaporedni leti.

– Ugotovljeno bo stanje o tehnični brezhibnosti vozil za različna starostna obdobja vozil. Ugotovljene napake bodo povezane s starostjo vozila.

– Na voljo bo primerjava stanja voznega parka vozil z večjo Nemčijo tako s stališča izpravnosti vozil, kot tudi starostnega spektra vozil.

– V primerjavi znatnega odstopanja stanja izpravnosti bodo pripravljene smernice za izboljšanje kakovosti tehniških pregledov.

Z doseganjem sekundarnih ciljev projekta bodo na voljo naslednji rezultati:

– Na voljo bo primerjava stanja tehniške izpravnosti vozil po slovenskih regijah.

– Na voljo bo primerjava stanja odkritih pri izvajalcih tehniških pregledov, ki bo omogočala primerjavo kvalitete izvedbe tehniških pregledov za izvajalce.

– V primeru znatnih odstopanj ugotovljenih napak med posameznimi izvajalci bodo pripravljene smernice za večje poenotenje tehničnih pregledov.

Vzporedno z analitičnimi aktivnostmi po potekala tudi diseminacija rezultatov projekta. Tako bo o rezultatih analiz bo med potekom projekta redno obveščan naročnik projekta. Rezultati analiz bodo predstavljeni v znanstvenih člankih in na mednarodnih konferencah. Izdelan bo predlog za zbiranje in hranjenje podatkov v prihodnosti. Izdelana bodo vmesna in končna poročila, v katerih bodo izsledki raziskave predstavljeni na jasen in celovit način. Na željo naročnika bomo pripravili tudi delavnico za izvajalce tehničnih pregledov, kjer bodo predstavljeni rezultati projekta.

Doseženi cilji projekta bodo imeli neposreden in pomemben pomen za celotno družbo.  Rezultati projekta, ki bodo sledili iz različnih statističnih analiz bodo namreč uporabljeni za definicijo aktivnosti, ki bodo vplivale na zmanjšanje napak na vozilih, kar bo imelo pozitiven  na varnost v cestnem prometu. Takšen učinek pa je temeljni cilj vsake razvite družbe tako s stališča socialnega, kot tudi družbeno-ekonomskega vidika, saj je po nekaterih ocenah izguba BDP-ja zaradi prometnih nesreč do 3% v razvitih državah in 5% v manj razvitih državah.